KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 123, 123/2, 331, 383, 383/1. ZPP člen 99, 99/2, 137, 137/1, 274, 274/1.
insolventnost - osebni stečaj dolžnika - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - vročitev sklepa o prodaji nepremičnine stečajnemu dolžniku - pooblaščenec
Po drugem odstavku 123. člena ZFPPIPP se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja vročijo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Zakon ne predpisuje vročanja sklepa o prodaji dolžniku niti v postopku osebnega stečaja. Pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da dolžniku ni vročalo sklepa o prodaji z dne 6. 3. 2019 zato ni utemeljen.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - nova odločba o varstvu in vzgoji otroka - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - spremenjene razmere - otrokova korist - skupno starševstvo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodni izvedenec - pritožbene novote
Po sodni praksi ima poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja, saj izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena dejstev s stališča stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaja sodnega izvedenca. Zato v družinskopravnih zadevah za odločitev praviloma zadošča že strokovno mnenje CSD in je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče ob podanem predlogu v postopku vedno moralo postaviti izvedenca kliničnega psihologa. To bi bilo dolžno storiti šele, če bi bile v podanem mnenju nejasnosti, pomanjkljivosti ali pa bi bilo zaradi specifičnosti zadeve treba opraviti bolj poglobljeno strokovno ekspertizo, česar pa okoliščine obravnavanega primera niso narekovale
Neutemeljen je pritožbeni pomislek glede plačila DDV. Tožnik je v svoji izpovedi sam priznal, da je bil dogovorjeni znesek v višini 1.500,00 EUR za izvršena dela v kopalnici "čisti" znesek. Takšen dogovor pravdnih strank je odraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da je davčno breme v tem delu glede na dogovor pravdnih strank prevzel nase sam tožnik.
ZNP-1 člen 66, 216, 216/1. ZNP člen 37, 44, 50, 54, 54/1, 56. ZVDZ člen 7, 7/2. DZ člen 295, 295/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - razlog za postavitev drugega izvedenca - razpolaganje s premoženjem - odobritev skrbnika - pravica voliti in biti voljen - odvzem aktivne in pasivne volilne pravice - skrbništvo
Prepoved odtujitve, ki temelji na pogodbenem razmerju z njegovimi starši, ne bo zaščitila premoženja nasprotnega udeleženca v primeru nadaljnjega zadolževanja in posledičnih sodnih izvršilnih postopkov. Ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za njegove nerealne poglede na razpolaganje s svojim premoženjem, je odločitev o delni omejitvi poslovne sposobnosti pri razpolaganju z nepremičninami, zadolževanju in sklepanju pravnih poslov s finančnimi posledicami, ki presegajo znesek denarne socialne pomoči, nujna. Nasprotni udeleženec je namreč lastnik stanovanja, ki ga utegne v primeru nekontroliranega ravnanja pod vplivom ugotovljene bolezni izgubiti in s tem povsem ogroziti njegovo eksistenco. Zato je odločitev, da bo pri odobritvi določenih pravnih poslov potreboval soglasje skrbnika, pravilna.
Skladno z drugim odstavkom 7. člena ZVDZ je omejevanje volilne pravice dopustno le v primeru, če je osebi popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in če ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev. Ker je sodišče prve stopnje le delno omejilo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu, je bilo odločanje o omejitvi volilne pravice materialnopravno zmotno. Pri odločanju o tem je sodišče tudi preseglo podani predlog predlagatelja.
Delni oziroma popolni odvzem poslovne sposobnosti je ukrep trajnega značaja, o katerem sodišče odloča upoštevaje okoliščine, kakršne ugotovi v času izdaje odločbe, zato ga ne more časovno omejiti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/5. OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZSReg člen 8, 8/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok
Sodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka.
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven učinek in da je zato vpis v sodni register (zgolj) deklaratoren.
Za zastaranje zahtevka iz petega odstavka 502. člen ZGD-1 velja splošni (petletni) zastaralni rok (346. člen OZ).
nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - hospitalizacija
Duševna motnja pri nasprotnem udeležencu je huda in se ponavlja, zaradi nje je bil že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Izpolnjen je tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027259
SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 41, 41/1.
zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - identiteta med tožbenim zahtevkom in izrekom sodne odločbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - extra petitum - ultra petitum - oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe
Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
spor zaradi motenja - motenje posesti - motenje soposesti - rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti - privilegirana sprememba tožbe - nedopustna pritožbena novota
Toženka ni določno prerekala konkretnih trditev o nadaljnjem motenju posesti, temveč le navajala, da so navedbe tožnikov pavšalne in da niso pojasnili v čem je motena njihova posest z na novo očitanimi dejanji. Sodišče prve stopnje je tako imelo vso podlago za zaključek, da so tožniki spremenili tožbo zato, ker je toženka po vložitvi tožbe nadaljevala z motenjem njihove posesti z dodatnimi motilnimi ravnanji, zato njena privolitev v spremembo ni bila potrebna (186. člen ZPP).
nagrada in stroški sodnega tolmača - odmera nagrade - stroški prevoda - število znakov prevoda
V skladu s prvim odstavkom 49. člena v času izdaje sklepa veljavnega Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za eno stran pisne izdelave prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37,00 EUR, pri čemer ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Pritožbeno sodišče pritrjuje tolmački, da je potrebno ne glede na število tipkanih strani pri določanju nagrade tolmaču upoštevati znake izdelanega prevoda brez presledkov. Dejansko število strani prevoda (36) namreč ni enako matematičnemu izračunu prevajalskih strani.
Pogodbene zaveze, ki pomenijo nasprotovanje načelu vestnosti in poštenja, se smejo izključiti ali pa uporabiti na način, da bo pravni položaj uravnotežen za obe pogodbeni stranki. Za takšno situacijo v obravnavanem primeru gre, ko je tožena stranka plačala tožeči stranki na podlagi dejansko odvedene količine odpadne vode v kanalizacijsko omrežje in višje plačilo kot ga terja tožeča stranka, bi bilo nepravično. Prejela bi plačilo za obseg storitev, ki jih ni opravila.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - ustanovitev nove gospodarske družbe - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - verjeten obstoj terjatve
Iz pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo izhaja, da zakonca z njo nista urejala svojega premoženjskopravnega režima, ampak sta z njo ustanovila gospodarsko družbo. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki s sklenitvijo te pogodbe postali imetnici vsaka svojega poslovnega deleža in s tem izključili uporabo pravil zakonitega premoženjskega režima o skupnem premoženju.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prvi narok za glavno obravnavo - preložitev naroka
Po presoji pritožbenega sodišča očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pomanjkanje pojasnil o tem, kdaj se je v obravnavanem primeru zaključil prvi narok za glavno obravnavo, ne pomeni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti oziroma da le-ta nima razlogov o odločilnih dejstvih. To nenazadnje tudi ni res. Obrazložitev izpodbijane sodbe vsebuje izrecno pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka navedbe v smeri konkretizacije škode podala na zadnjem naroku za glavno obravnavo. Ker navedeno vsebuje logičen sklep, da je bilo v tem primeru narokov več (oziroma sta bila vsaj dva) in da tožeča stranka tovrstnih navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje niti ni bilo dolžno obrazložiti, kdaj je bil prvi narok oziroma kdaj se je ta zaključil. Upoštevaje obrazložitev prvostopenjskega sodišča je jasno, da tožeča stranka navedb ni podala na prvem naroku za glavno obravnavo (kar bi glede na določilo 286. člena ZPP sicer morala storiti in ji je sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve to tudi pravilno pojasnilo). Za preizkus pravilnosti ugotovitve, da so bile navedbe tožeče stranke v zvezi z odškodninskim zahtevkom prepozne, je to dovolj.
V skladu z načelom enotnosti glavne obravnave se namreč nadaljuje glavna obravnavana, saj se na več narokih opravljena glavna obravnava šteje za celoto. Procesna dejanja, ki so bila opravljena na predhodnem naroku, kljub preložitvi načeloma ostanejo v veljavi. Izjemoma pa sme senat tudi v primeru, da se preloženi narok opravi pred istim senatom, skleniti, da se obravnava začne znova (prim. drugi odstavek 302. člena ZPP). Takšen sklep, ki je v praksi izredno redek, bo praviloma sprejel takrat, kadar je od prejšnjega naroka preteklo že dalj časa in so vtisi zbledeli. Ker v obravnavanem primeru tovrstni sklep ni bil sprejet, je torej jasno, da je bil dne 9. 10. 2017 izveden drugi, tj. zadnji narok za glavno obravnavo in da so posledično navedbe v zvezi s škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki, prepozne.
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-1. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-2, 318, 318/1, 318/1-2. ZGD-1 člen 515, 515/1-9.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ustanovitev nove gospodarske družbe - nasprotje interesov
Tožnik kot fizična oseba toži toženo stranko enoosebno družbo, v kateri je hkrati edini družbenik in edini zakoniti zastopnik. V takem sporu toženo družbo praviloma zastopa poslovodja. Ker pa je tožnik "formalni" poslovodja družbe, čeprav to zanika, je ne more zastopati v sporu. Tedaj izjemoma v skladu z 9. alinejo 505. člena ZGD-1 o zastopanju družbe v sodnem postopku proti poslovodji odločajo družbeniki. Vendar je edini "formalni" družbenik tožene stranke prav tako tožnik. Zato je v stalni koliziji interesov s toženo stranko. Tožnik ni predlagal kolizijskega zastopnika in sodišče prve stopnje ga ni postavilo. Vendar četudi bi ga in ta iz kakršnegakoli razloga ne bi odgovoril na tožbo, sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ker bi lahko prihajalo do izsiljevanj, špekulacij ter dogovarjanj med osebami, udeleženimi v postopku. V sodnem postopku mora imeti zastopnik resen interes zastopati stranko. Zgolj navidezen interes bi pomenil zlorabo pravice do izjave. Zato je praviloma v našem pravu šteti za nedopustno zamudno sodbo v primeru ničnosti zahtevkov.
Katera dejstva je šteti za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča je bil dokazni postopek temeljit in obsežen. Dokazni oceni pa tudi ni mogoče očitati nelogičnosti in notranjih protislovij. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazno gradivo utemeljuje zaključek, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, da med pravdnima strankama odpust oziroma prenehanje poroštva tožene stranke za kredite, ki jih je najela družba N. d.o.o., ni bil sklenjen.
delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - pogoji za fizično delitev solastnine - sodni cenilec
Delitev solastne stvari pomeni ukinitev skupnosti več oseb, ki imajo lastninsko pravico na isti stvari. Solastniki lahko svobodno izbirajo način delitve le pri sporazumni delitvi, če sporazuma ne dosežejo, pa veljajo kriteriji delitve, kot jih ureja 70. člen SPZ. Ta kot primarni način delitve res določa fizično delitev stvari, vendar zgolj, kadar je stvar po svoji naravi fizično deljiva. To pa je le takrat, če jo je mogoče razdeliti na več stvari iste vrste, tako da se pri tem ne zmanjša njena vrednost in ne uniči njen osnovni namen, pri čemer je treba upoštevati, ali je stvar mogoče razdeliti na toliko samostojnih delov, kot je potrebno, da bi vsak solastnik dobil stvar, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu brez dolžnosti nesorazmernega izplačila prejete večvrednosti.
Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.