pravica do sodnega varstva - kršitev procesnih pravic - postulacijska sposobnost za vložitev revizije - pooblaščenec - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit
Z ZPP je določeno kako se izvršujejo procesne pravice v sporih sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. To pomeni, da se pritožnik pred Vrhovnim sodiščem ne more zastopati sam. S tem mu ni kršena ne pravica do sodnega varstva ne pravica do pravnega sredstva ne pravica do enakega obravnavanja pred zakonom.
ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1.. ZZRZI člen 40.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Zgolj dejstvo, da je zaradi napake odpovedana formalno neobstoječa pogodba o zaposlitvi, samo po sebi ni razlog za nezakonitost odpovedi, če je strankam znano, na katero pogodbo o zaposlitvi se odpoved nanaša in katera dela je delavec dejansko opravljal.
kaznivo dejanje umora - umor na grozovit način - umor na grozovit način iz brezobzirnega maščevanja
Grozovit način kot eden izmed izvršitvenih načinov kaznivega dejanja umora je podan, ko storilec muči žrtev s tem, da ji povzroči hude fizične bolečine ali psihično trpljenje, ki po intenziteti presega običajno trpljenje, ki nastane pri umoru. Objektivna sestavina se kaže v ravnanju, s katerim storilec žrtvi povzroča trpljenje, strah ali bolečine, ki presegajo običajni način storitve takega kaznivega dejanja, subjektivna sestavina pa v zavesti storilca, da žrtvi povzroča hudo trpljenje, ali v zavesti z možnostjo povzročanja takega trpljenja in hotenju oziroma privolitvi vanj.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da opis kaznivega dejanja brezobzirnega maščevanja v izpodbijani sodbi ni mogoče omejiti zgolj na tekst, da "se ji tako maščuje zaradi prijave nasilja ter posledično izselitve od doma", temveč je potrebno upoštevati celoten opis konkretnega dela obtožbe, iz katerega je razbrati tudi, da se je "začel nad njo izživljati, tako da jo je večkrat brezčutno zabodel v predel prsnega koša in hrbta, s čimer ni prenehal niti, ko sta ga Š. Š. in T. T., ki sta prihitela tja, prosila, naj jo pusti in ga vlekla stran", ko pa je "na kraj prišla soseda U. U., ki je kot zdravnica nameravala N. N. nuditi prvo pomoč in je ob otipu njenega pulza glasno povedala, da je še živa ... vrnil do nje, jo obrnil na trebuh in vsaj dvakrat z nožem zabodel v hrbet ... prizadejal skupno 18 vbodnih ran ... ob tem pa tudi hudo trpljenje, zaradi strahu in bolečin kot posledice vztrajnega zasledovanja ter številnih vbodov...". Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pojem brezobzirnosti kot dejstvo, da kdo ne upošteva mnenja, potreb, pravic drugega, brezobzirno dejanje pa kot dejanje, ki vključuje to dejstvo. Opisane okoliščine, na podlagi katerih sodišče pravilno zaključuje, da je dejanje storjeno iz brezobzirnega maščevanja, se kažejo kot pogled iz zornega kota storilca, torej obtoženca v ravnanju do oškodovanke.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dokazno breme - navodila osebnega zdravnika - odločba imenovanega zdravnika
ZDR-1 v 8. alineji prvega odstavka 110. člena kot razlog za izredno odpoved določa, med drugim, ravnanje delavca, ki v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. V konkretnem primeru je tožnica sicer ravnala v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, ki je odločal o bolniškem staležu, vendar pa, ker je bilo njeno ravnanje v skladu z navodili osebne zdravnice, ni mogoče šteti, da navodil zdravnika ni spoštovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00028505
OZ člen 15, 35, 82, 82/2, 91, 116, 116/1. ZPP člen 286, 286/3, 337.
podjemna pogodba - pogodbena odškodninska obveznost - igranje košarke - prestop športnika v drug klub - registracija športnikov - neizpolnitev pogodbe - nemožnost izpolnitve - pravočasnost predloženih dokazov - pravočasnost predložitve listin - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - nedopustne pritožbene novote - razmerje z mednarodnim elementom - sklenitev pogodbe - soglasje volj za sklenitev pogodbe - prenehanje pogodbe - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - razdor pogodbe - pogodbena kazen
Tožena stranka je glede na priporočila v zvezi s tožnikom in njegove takratne uspehe lahko realno pričakovala, da bo uspela s predlogom za njegovo registracijo pri KZS in bo tožnik za njo (uspešno) zaigral, zato je pričela s pogovori za njegov prestop. V teh pogovorih je takrat še mladoletnega tožnika zastopal kot zakoniti zastopnik njegov oče, pa tudi agent, ki je profesionalni zastopnik košarkarjev. Zato se tožnik neuspešno sklicuje na svojo neizkušenost in kršitev temeljnih načel obligacijskega prava. Določila 91. člena OZ pa v tem primeru ne pridejo v poštev, ker ni šlo za nično pogodbo zaradi nemogočega predmeta pogodbe (35. člen OZ). Predmet pogodbe namreč ni bil nemogoč, saj bi košarkarski igralec, ki bi bil registriran pri KZS, pogodbena določila lahko izpolnjeval. Da tožena stranka v kasnejših letih ni več podala vloge za registracijo tožnika, za razsojo ni relevantno, ker je pogodba prenehala po samem zakonu že, ko je KZS zavrgla vlogo tožene stranke za registracijo tožnika. Ker tožnik ni bil registriran pri KZS, ni mogel tekmovati za toženo stranko, kar pomeni, da ni mogel izpolniti svoje bistvene pogodbene zaveze. Poimenovanje v pogodbi dogovorjenega plačila kot štipendija navedenega ne spremeni. Smisel pogodbe je bil v plačilu za igranje košarke, ne pa za izobraževanje tožnika.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00027806
ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 8.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - vložek posebnega premoženja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - dejansko stanje
Pritožnik pravilno navaja, da je v nakup in dograditev nepremičnine vložil velik delež prihrankov oziroma posebnega premoženja (tožnik v pritožbi navaja enkrat delež 86,53%, na drugem mestu 88,65%). Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je že v nakup nepremičnine tožnik vložil še 10.930,72 EUR iz naslova plače oziroma tekočih dohodkov, za dograditev hiše in opremo pa je moral najeti tudi kredit v višini 20.000,00 EUR, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za vložek tožnikovega premoženja v skupno nepremičnino. Njegov večji vložek pa bo imel le vpliv na višino deleža na skupnem premoženju oziroma odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00027201
KZ RS člen 46, 46/1, 46/2, 46/2-4, 46/2-7. KZ SFRJ člen 7, 23. ZKP člen 344.a, 244.a/2, 244.a/2-4, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje umora - umor zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja - umor iz koristoljubnosti - napeljevanje h kaznivemu dejanju - nedovoljeni dokazi - zaslišanje v tujini - zaslišanje obdolženca pred tujim državnim organom - zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - neposredno izvajanje dokazov - zaslišanje preko videokonference - bistvene kršitve določb zkp - nejasen izrek - izrek sam s seboj v nasprotju
V primeru pravne kvalifikacije kaznivega dejanja po 4. točki drugega odstavka 46. člena KZ RS, torej v primeru umora zaradi prikrivanja drugega kaznivega dejanja mora namreč to, drugo kaznivo dejanje, storilec že izvršiti in šele nato storiti "še" kaznivo dejanje umora, kot je to sicer opisano tako v komentarju k 46. členu v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavnem KZ SRS (GV Ljubljana 1981), kjer je v komentarju dr. Mitje Deisingerja povsem določno zapisano, da mora v primerih umora zaradi prikritje drugega kaznivega dejanja, to drugo kaznivo dejanje storilec že storiti, nato pa šele storiti kaznivo dejanje umora.
nagrada in stroški sodnega tolmača - odmera nagrade - stroški prevoda - število znakov prevoda
V skladu s prvim odstavkom 49. člena v času izdaje sklepa veljavnega Pravilnika o sodnih tolmačih pripada tolmaču za eno stran pisne izdelave prevoda listine iz slovenskega v tuj jezik 37,00 EUR, pri čemer ena stran obsega 1500 znakov brez presledkov. Pritožbeno sodišče pritrjuje tolmački, da je potrebno ne glede na število tipkanih strani pri določanju nagrade tolmaču upoštevati znake izdelanega prevoda brez presledkov. Dejansko število strani prevoda (36) namreč ni enako matematičnemu izračunu prevajalskih strani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Kdaj je z razlogom za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi seznanjen delodajalec, je dejansko vprašanje, pri čemer je bistveno, kdaj se z razlogi seznani oseba, ki je pristojna za podajo odpovedi. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga, nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Takšno stališče je v podobnem primeru že zavzelo Vrhovno sodišče RS.
ZVEtL-1 člen 58. ZVEtL člen 3, 4, 9, 17. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 42.
etažna lastnina - vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - predmet pogodbe - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - solastnina - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu - pravni naslov - sporna dejstva - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine - gradbeno dovoljenje - uporabno dovoljenje - inšpekcijska odločba
Sodišče v postopku po ZVEtL o spornih vprašanjih odloča v skladu s predpisanimi dokaznimi pravili in domnevami oz. v korist udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno, udeleženci pa imajo možnost, da spore v zvezi z lastništvom in o pravicah na skupnih in posameznih delih stavbe, če s končno odločitvijo po ZVEtL niso zadovoljni, rešujejo v kasnejši pravdi.
Odsotnost gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za stavbo ne predstavlja ovire za vzpostavitev etažne lastnine v postopku po ZVEtL.
odškodninski zahtevek - AO plus zavarovanje - pravno priznana škoda - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - nepremoženjska škoda zaradi strahu - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - poškodbe hrbtenice - posttravmatska stresna motnja - odmera denarne odškodnine
Pri tožniku se je po škodnem dogodku pojavila tudi posttravmatska stresna motnja. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je stresna motnja nastala kot posledica skupka vzrokov, med katerimi je tudi udarec v glavo in posledične telesne bolečine glave, zato je tudi zanjo podano zavarovalno kritje. Vendar pa je toženki pripisalo le polovični delež, saj gre preostali del na račun neprimerne bolnišnične obravnave, poškodb mehkih obhrbteničnih tkiv, pa tudi na račun strahu ob in po nesreči, za kar ni podanega zavarovalnega kritja in ne odgovornosti toženke. Pritožbeno sodišče argumentaciji prvega sodišča v tem delu ne more v celoti slediti in pritrjuje navedbam iz toženkinega odgovora na pritožbo, da postravmatska stresna motnja sodi v okvir motenj psihičnega zdravja, ki nimajo zavarovalnega kritja v zavarovalni pogodbi. Ne akutna stresna reakcija in ne posttravmatska stresna motnja nista telesni poškodbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00027259
SPZ člen 49, 49/1, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 41, 41/1.
zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - identiteta med tožbenim zahtevkom in izrekom sodne odločbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - extra petitum - ultra petitum - oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe
Pri ugotavljanju, ali je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek, se primerjata tožbeni zahtevek in izrek sodbe, ne pa razlogi. Izrek obsodilnega dela sodbe sodišča prve stopnje ni dobesedni prepis tožbenega zahtevka, pa vendar sodišče prve stopnje z odločitvijo ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ker obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in obsodilnim delom izreka sodbe.
ZDR-1 člen 56, 118, 118/1, 118/2.. ZJU člen 68, 68/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo
Zmotno je stališče tožnika, da sodna razveza oziroma prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča ne pride v poštev v primeru transformacije nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Objektivna nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja je sama po sebi zadosten razlog za uporabo instituta sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Zlasti glede na te (objektivne) okoliščine se pritožbeno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da obstajajo okoliščine in interesi, zaradi katerih tožnik delovnega razmerja pri toženi stranki ne bi mogel več nadaljevati.
odločitev o stroških postopka - zamudna sodba - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - priznanje dejstev - enotna sodna praksa - enakost pred zakonom
Zgolj pripoznava kot posebna vrsta procesnega razpolaganja tožene stranke (ki ima za posledico izdajo sodbe na podlagi pripoznave) privede do tega, da v pravdi formalno neuspešnemu tožencu ni treba povrniti nasprotnikovih stroškov, temveč jih dobi sam povrnjene.
plačilo sodne takse - uspeh pravdnih strank - načelo uspeha pravdnih strank - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Oprostitev plačila sodne takse je odraz načela socialne države, pravice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Dolžnost države (in ne posameznika) je torej, da osebam slabega premoženjskega stanja omogoči sodno varstvo njihovih pravic in za to zagotavlja sredstva. Plačilo teh stroškov lahko prevali na nasprotno stranko, vendar načelo enakosti terja, da le v tistem obsegu, kot bi jih ta krila tudi sicer, torej če druga stranka ne bi bila oproščena plačila sodnih taks. Ustavnoskladna razlaga drugega odstavka 15. člena ZST-1 torej terja enako razlago splošnega pravnega pojma uspeh kot ga kot temeljno merilo za porazdelitev stroškov določajo določbe ZPP in utrjena sodna praksa sprejeta na njegovi podlagi. Gre za način sklepanja od "večjega na manjše".
Dolžnosti plačila storitev iz postavke 7.0 se tožena stranka ne more razbremeniti niti s sklicevanjem na ničnost (ustne) podjemne pogodbe. V času sklenitve pogodbe veljavna ZJN-2 in ZPVPJN sta res predvidevala sankcijo ničnosti pogodbe, če je bila ta sklenjena brez predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila, vendar je zakonodajalec to sankcijo nato omilil (iz ničnosti na izpodbojnost). Ničnostno sankcijo pa je potrebno presojati tudi v zvezi z določili OZ. V 86. členu OZ je določeno, da je pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, nična, če namen kakšnega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predvideva kaj drugega. V drugem odstavku 90. člena OZ pa je določeno, da se ničnosti ne more uveljavljati, če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V obravnavanem primeru je bila pogodba nedvomno realizirana, pritožbeno sodišče še ocenjuje, da gre za prepoved manjšega pomena, saj, prvič, je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost, drugič, je ničnost pogodbe uveljavljala tožena stranka, ki je kot naročnica dolžna izvesti postopek javnega naročanja, in tretjič, ni izkazano, da bo namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, dosežen. Tožena stranka z ugovorom ničnosti zato ne more uspeti.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odločilno dejstvo - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje
Vprašanje ali odpadli kos plastike pripada obdolženčevemu osebnemu avtomobilu znamke Volkswagen, tip Golf IV ali ne, je po oceni pritožbenega sodišča odločilno dejstvo v zvezi z vprašanjem ali sta policista kritičnega dne sledila obdolženčevemu vozilu ali ne in z nadalje povezanim vprašanjem ali je obdolženi kritičnega dne bil voznik osebnega avtomobila, ki sta mu policista sledila ter mu je zato posledično mogoče očitati storitev obravnavanih prekrškov na način, kot izhajata iz točke I. izreka izpodbijane sodbe.
postopek za delitev stvari v solastnini - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - pravica do izjave - vročitev vloge - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - zemljiški dolg
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa vloge nasprotnih udeležencev ni vročilo predlagatelju, da bi se o njej lahko izjavil. Tako je preuranjeno zaključilo, da so med udeleženci postopka sporna določena dejstva.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/5. OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZSReg člen 8, 8/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rok
Sodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka.
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven učinek in da je zato vpis v sodni register (zgolj) deklaratoren.
Za zastaranje zahtevka iz petega odstavka 502. člen ZGD-1 velja splošni (petletni) zastaralni rok (346. člen OZ).
nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - zdravljenje v domačem okolju - duševna motnja - paranoidna shizofrenija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - hujše ogrožanje lastnega zdravja - hospitalizacija
Duševna motnja pri nasprotnem udeležencu je huda in se ponavlja, zaradi nje je bil že večkrat sprejet na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve in ne zmore obvladovati svojega vedenja in ravnanj. Izpolnjen je tudi pogoj hujšega ogrožanja svojega življenja in zdravja. Ne gre le za "nenavadno" vedenje in ravnanje, ki ga sosedje niso pripravljeni sprejeti. Iz podatkov, na katerih temelji izvedensko mnenje, izhaja, da je bil nasprotni udeleženec v letu 2019 trikrat hospitaliziran, in sicer v januarju za tri dni, deset dni kasneje za dober mesec dni ter poldrugi mesec kasneje za tri mesece (tedaj po tednu dni prostovoljno). Izpovedbe sosedov, zaslišanih v postopku, ter poročila policije in zdravnikov, povzeta v izpodbijanem sklepu, potrjujejo izvedenčevo mnenje, da opustitev jemanja predpisanih zdravil privede do poslabšanja bolezni in da je v teh poslabšanjih pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja.