delni umik predloga za izvršbo - privolitev v delni umik tožbe - pristojnost za odločanje
Glede na to, da je upnik delno umaknil tožbo - predlog za izvršbo do vložitve ugovora, je to smel storiti brez privolitve tožene stranke. Zato bi moralo o delnem umiku predloga odločiti izvršilno sodišče. Upnik ima zaradi odmere sodnih taks in pravdnih stroškov pravni interes za odločitev preden pride zadeva pred pravdno sodišče.
SPZ člen 212, 233, 266, 266/1, 268, 269. ODZ paragraf 316, 521, 1460. ZTLR člen 54, 54/1. ZPP člen 3, 3/3, 316, 316/1, 316/2, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-7.
pripoznava tožbenega zahtevka - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - zloraba pravic - osebna služnost - priposestvovanje osebne služnosti - obstoj pravice - trajanje priposestvovanja - pravni naslov - priposestvovalna doba - sodna praksa - sodna praksa kot pravni vir - ustaljena sodna praksa - pravična posest - veljaven pravni naslov - konfesorna tožba
Pravna naslova za pridobitev osebnih služnosti po SPZ sta le pravni posel ali sodna odločba, priposestvovanje (pridobitev na podlagi zakona) pa ne. Skladno s prvim odstavkom 266. člena SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ, v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. To velja tudi za stvarne pravice, ki so bile do uveljavitve SPZ pridobljene na pravnih temeljih, ki jih SPZ ne pozna več (torej tudi za priposestvovanje osebnih služnosti). Glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, zakon v 269. členu SPZ določa, da se upoštevajo določbe SPZ. To pomeni, da priposestvovalna doba od 31. 12. 2002 lahko teče le za tiste stvarne pravice, ki jih je mogoče priposestvovati tudi po določbah SPZ. Ker SPZ določb o priposestvovanju osebnih služnosti nima, navedenega pravnega določila ni mogoče uporabiti v primerih, kadar se pogoji za pridobitev osebne služnosti s priposestvovanjem še niso izpolnili do dneva uveljavitve SPZ (1. 1. 2003).
Ne more biti dvoma o pravilnosti presoje, da je izročilna pogodba, na katero se opira tožnica, vsebinsko opredelila služnost stanovanja v njeno korist kot pravico rabe dveh prostorov v stanovanjski hiši tožencev in ne kot neomejeno pravico uživanja stanovanjskega poslopja. Vtoževani prostori niso bili predmet pogodbe, saj so bili zgrajeni kasneje, kot je bila sklenjena izročilna pogodba. To pa pomeni, da tožnica zanje ni izkazala že zatrjevanega pravnega naslova svoje posesti. Pravilna pa je tudi nadaljnja ocena in ugotovitev sodišča, da pravice na njih ni mogla niti priposestvovati, ker za pridobitev pravice na tej podlagi ni izpolnjen časovni pogoj 20-letne priposestvovalne dobe.
plačilo globe - pravna oseba - upravičenci do brezplačne pravne pomoči - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist
Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).
dedovanje zaščitenih kmetij - prevzemnik zaščitene kmetije - zmanjšanje nujnega deleža - premoženjsko stanje prevzemnika kmetije - izplačilo nujnega dednega deleža - rok za izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da prevzemnik kmetije iz lastnega premoženja nujnih deležev nujnim dedičem v skupni višini 198.807,72 EUR ni zmožen izplačati. Upoštevaje to okoliščino ter višino čistega letnega donosa kmetije, je predlogu prevzemnika zaščitene kmetije za znižanje nujnih deležev in predlogu za določitev daljšega roka izplačila utemeljeno ugodilo. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje za izplačilo nujnih deležev določiti največ 5 letni rok, ni utemeljena, saj določitev daljšega roka za izplačilo utemeljujejo tako ugotovljene socialne razmere prevzemnika kot tudi gospodarska zmožnost kmetije.
SPZ člen 40, 62, 64, 64/1, 64/2. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 86, 94.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - premičnina - zavezovalni pravni posel - ničnost pogodbe - izpodbojnost pogodbe - prevara - ponareditev listin - veljavni pravni naslov - pooblaščenec - sklenitev pogodbe po pooblaščencu - falsus procurator - pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe - neupravičeno zastopanje - neobstoječ pravni posel - soglasje volj - naknadna odobritev pogodbe - publicitetni učinek - meje pravnomočnosti
SPZ v prvem in drugem odstavku 64. člena določa pogoje za pridobitev lastninske pravice na premičnini od nelastnika. Pridobitelj pridobi lastninsko pravico, čeprav ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti, mora pa izpolnjevati vse druge predpostavke za pridobitev lastninske pravice, to pomeni, da mora njegova pridobitev temeljiti predvsem na veljavnem pravnem naslovu. To pomeni, da mora biti sklenjen veljaven zavezovalni pravni posel, torej veljavna pogodba med prenosnikom (prodajalcem) in pridobiteljem (kupcem).
Pogodba, ki jo sklene falsus procurator, zavezuje neupravičeno zastopanega le v primeru, če jo ta pozneje odobri; če odobritve neupravičeno zastopanega ni, se šteje, da pogodba sploh ni bila nikoli sklenjena, zato taka (neobstoječa) pogodba ne more biti podlaga za pridobitev lastninske pravice na podlagi 64. člena SPZ.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje priče A. A., ki je bil v času sklepanja pogodbe zakoniti zastopnik toženca. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da njegova izpoved ne bi mogla nadomestiti ustreznih listinskih dokazov. Ko toženec zatrjuje, da je bila oprema v višini 170.000,00 EUR dobavljena in plačana, se od njega utemeljeno pričakuje predložitev ustreznih transparentnih listinskih dokazov. Dokazi, ki jih je predložil toženec, pa so, razen predloženih bančnih izpiskov, ki pa ne dokazujejo plačila računa št. 12111601, bodisi listine, ki so bile pripravljene s strani njega samega ali pa družbe, katere zakoniti zastopnik je bil tudi zakoniti zastopnik toženca, bodisi listine, pri katerih naj bi sicer sodelovale tretje osebe, vendar so ostale s strani tretjih oseb nepodpisane (npr. zapisnik z dne 3. 7. 2013, asignacijske pogodbe). Pravilno pritožba ugotavlja, da bi se lahko z zaslišanjem priče (zgolj) podkrepili oziroma razjasnili predloženi listinski dokazi. Ob podanih trditvah, ki so bile deloma nelogične, deloma pa jih je med postopkom toženec spreminjal in so tudi sicer glede na splošne življenjske izkušnje malo verjetne ter upoštevaje naravo predloženih listin toženca in odgovore družbe S. AG in R., pa to ne bi vplivalo na sprejeto odločitev.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 116, 117, 117/2, 137, 142, 142/8. ZST-1 člen 34, 34/1.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - upravičen razlog za zamudo - vročitev plačilnega naloga - vročitev pooblaščencu - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - zakrivljena zamuda - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe
Sodna praksa je enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke. Način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem je v celoti prepuščena pooblaščencu in stranki, morebitne težave v komunikaciji (ne glede na to, ali so nastale po krivdi pooblaščenca ali po krivdi stranke ali tretjega) pa gredo v breme stranke in ne morejo predstavljati opravičljivega razloga, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje lahko ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - subjektivni kriterij za gospodarski spor - stvarna pristojnost - samozaposleni v kulturi
Tožeča stranka ni gospodarski subjekt, ampak fizična oseba, ki je samozaposlena v kulturi, zato navedeni spor ne vsebuje subjektivnega kriterija (strank) za gospodarske spore iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Njegova pristojnost ni podana niti po določbah 483. in 484. člena ZPP (objektivni kriterij).
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/4, 341, 341/1. ZKP člen 357, 357-4, 372, 372-3, 394, 394/1. KZ člen 112, 112/4.
kaznivo dejanje mučenja živali - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona - kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj v steku - enotna obtožnica - pravnomočnost sodbe - novo kaznivo dejanje - kršitev kazenskega zakona
Predmet enega kazenskega postopka na podlagi enotne obtožnice so bila štiri kazniva dejanja, med drugim kaznivo dejanje mučenja živali, katerega kazenski pregon je zastaral leta 2017, kar je pred izrekom obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča za vsa štiri kazniva dejanja. Tri od njih so bila izvršena med tekom roka za zastaranje kazenskega pregona četrtega (tj. mučenja živali). Toda obsodilna sodba zanje je bila izrečena potem, ko je že nastopilo zastaranje pregona za kaznivo dejanje mučenja živali. Ker obsodilna sodba za kasneje izvršena (tri) kazniva dejanja ni postala pravnomočna pred iztekom roka za zastaranje pregona kaznivega dejanja mučenja živali, ni prišlo do njegovega pretrganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00027560
ZPP člen 8. ZZVZZ člen 87, 87/1.
načelo proste presoje dokazov - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - regresni zahtevek - poškodba delavca pri delu - povrnitev škode - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - padec na stopnicah
V pravdnem postopku niso predpisana dokazna pravila, pač pa velja načelo proste presoje dokazov. Zato ni mogoče določenim dokazom že vnaprej pripisati večje teže, pač pa je treba dokaze ocenjevati po metodološkem napotku iz 8. člena ZPP, ki določa, da o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
SPZ člen 206, 208, 209. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3 - 3, 282.
odstop terjatve v zavarovanje - pogodbena zastavna pravica - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - stečaj odstopnika - ločitvena pravica
Pri odgovoru na vprašanje kdo ima prednost pri poplačilu odstopljene terjatve ali tožeča stranka, ki ima terjatev zavarovano z ločitveno pravico, ki jo lahko uveljavi zunaj sodno ali upnik, ki je ločitveno pravico pridobil v postopku izvršbe, je potrebno upoštevati posebna pravila določena v ZFPPIPP. Po teh pa na ločitveno pravico, ki jo je pridobila tožeča stranka začetek stečaja nima vpliva in je tožeči stranki ni treba prijavljati v stečajni postopek, temveč jo lahko uveljavi zunaj sodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico medtem, ko na ločitveno pravico pridobljeno v izvršilnem postopku začetek stečajnega postopka ne vpliva le v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, sicer je treba ločitveno pravico uveljavljati v stečajnem postopku.
prošnja za preložitev naroka - izostanek pravdne stranke z naroka - potrdilo o zdravstveno opravičeni odsotnosti z dela - plača - dokazilo o plačilu
V drugem odstavku 115. člena ZPP določa, da se narok predloži le v primeru izostanka z naroka zaradi zdravstvenih razlogov, pri čemer mora biti bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mora onemogočati prihod na narok. Toženec kot razlog za preložitev naroka ni navedel zdravstvenih razlogov, ampak je v opravičilu, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo na dan razpisanega naroka, navedel, da je službeno odsoten zaradi izrednega sestanka, ki je pomemben za obstoj njegovega poslovanja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker takšnega toženčevega opravičila ni upoštevalo.
Dokazno breme za izvršena plačila terjatev iz delovnega razmerja (plače, regresi za letni dopust) je na delodajalcu, delavec niti ne more dokazati, da nečesa ni prejel, saj bi s tem dokazoval negativno dejstvo. O tem dokaznem bremenu sodišče prve stopnje toženca ni bilo dolžno poučevati, v vsakem primeru pa tega niti ni moglo storiti (po 285. členu ZPP, ki ureja materialno procesno vodstvo), ker se toženec naroka za glavno obravnavo ni udeležil.
pripadajoče zemljišče k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - garaža
Iz obrazložitve predloga ZVEtL-1 izhaja stališče predlagatelja zakona, da se je namenjenost redne rabe zemljišča sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča (t.i. dinamično načelo).
S prodajo posameznih delov stavbe je vsakokratnemu lastniku posameznega dela, pripadla tudi pravica uporabe zemljišča potrebnega za redno rabo.
Ureditveno začasno odredbo je mogoče izdati le takrat, kadar grozi nastanek sile ali nenadomestljive oziroma (vsaj) težko nadomestljive škode, ne pa tudi v primerih iz 3. točke drugega odstavka 272. člena ZIZ (dolžnik z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku) ali tretjega odstavka 270. člena ZIZ (da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo).
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe velja načelna prepoved pritožbenih novot in pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu. Pogoje za izdajo začasne odredbe mora upnik konkretizirano zatrjevati, manjkajočih trditev pa ni mogoče nadomestiti s predložitvijo dokazov.
Predlagana prepoved "poseganja v ugled pravne osebe z dopisi članstvu tožeče stranke in objavljanjem na družabnih omrežjih" je preširoka, preveč vseobsežna in premalo definirana ter nesorazmerno posega v pravico tožencev do izražanja.
Podpis tožnikovega pooblaščenca na pritožbi zraven odvetniškega žiga, fotokopiran ali natisnjen (ne pa lastnoročno neposredno na papir zapisan), v dvomu zadošča za popolnost pritožbe.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 243, 254, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZUSZJ člen 10, 11.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - krivdno ravnanje tretjega - zamuda roka za odgovor na tožbo - zamudna sodba - gluha oseba - tolmač za znakovni jezik - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - strokovna usposobljenost izvedenca - zadostna obrazložitev - nedovoljena pritožbena novota
Razlog za zamudo z vložitvijo odgovora na tožbo je bil v tem, da je bila oseba, na katero se je gluh in funkcionalno nepismen toženec obrnil po pomoč zaradi nerazumevanja sodnega pisanja, prezasedena in mu pisanja ni obrazložila takoj, nato pa je na zadevo pozabila. Toženec je tako izkazal, da je razlog za njegovo zamudo v ravnanju tretje osebe, za katero ne odgovarja. Ker se je toženec za pomoč obrnil na osebo na Društvu gluhih in naglušnih X, kamor se je po pomoč obrnil vedno, so nerelevatne trditve, da bi za pomoč moral zaprositi drugega tolmača.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/2. ZPP člen 458, 458/1, 458/2.
razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost delavca - nepremoženjska škoda - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožeča stranka zoper toženca uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 1.500,00 EUR z zatrjevanjem, da je bila kot potnica mestnega avtobusa na avtobusu verbalno napadena po tožencu, sicer šoferju avtobusa, zaradi česar je utrpela nepremoženjsko škodo v obliki prestanega strahu in duševnih bolečin zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Materialnopravna podlaga za zatrjevano odškodninsko odgovornost je podana v drugem odstavku 147. člena OZ v zvezi s 131. členom OZ, ki v prvem odstavku določa krivdno odgovornost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza pogodbe - zdravstveno stanje - bolezen - izguba zaupanja - nastanek nezmožnosti za delo
Če je delavec zdravstveno nezmožen za opravljanje dela, je to razlog za bolniški stalež ali morebitno ugotovitev invalidnosti, ne pa razlog, na podlagi katerega mu delovno razmerje preneha na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi (ali na kateri koli drug način). Kot okoliščina za sodno razvezo ne more biti upoštevna izguba zaupanja, ki je posledica bolezni na strani delavca, konkretno tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00027536
URS člen 14. OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1.
solastnina - uporaba solastne nepremičnine - uporaba solastnega stanovanja - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - pravica do posesti solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe solastne stvari - izključna posest - načelo enakosti - zloraba solastninske pravice - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - uporabnina - višina uporabnine
Dejstvo, da način uporabe solastne stvari še ni določen oziroma stvar še ni bila razdeljena, narekuje zaključek, da sta obe solastnici upravičeni uživati stvar v celoti skladno s svojima idealnima deležema, saj se v nasprotnem primeru, tj. z izključno uporabo stanovanja s strani toženke, krši tožničina pravica do (so)posesti.
neprerekane navedbe - trditveno in dokazno breme - ekonomski interes - posredovanje pri nakupu ali prodaji - provizija - višina provizije
Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo izvajanjem tožeče stranke, da je bil ekonomski interes tožene stranke v tem, da pridobi sončno elektrarno, kar se lahko doseže z nakupom same sončne elektrarne ali pa z nakupom poslovnega deleža družbe, ki ima v lasti sončno elektrarno. Vrednost sončne elektrarne je tožena stranka sama ocenila na 2.500.000,00 EUR. Vendar ob nakupu sončne elektrarne ne bi imela drugih obveznosti, z nakupom poslovnega deleža družbe, ki ima v lasti sončno elektrarno, pa preostane še obveznost družbe do banke X. in do družbe D. Vrednost, ki jo je tožena stranka po lastni oceni pridobila, je 2.500.000,00 EUR, zato je pravilno, da se provizija odmeri od tega zneska.