kupoprodajna pogodba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – plačilo kupnine – dodatna dela na kupljenem stanovanju
S tem, ko tožnik vrednosti (dodatnih) del na kupljenem stanovanju po aneksih ni poravnal, je kršil določila aneksa, ne pa tudi določila prodajnih pogodb (za nakup stanovanja), ki pogojujejo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s plačilom točno določene kupnine. Aneksa določata zgolj rok za plačilo vrednosti določenih izvedenih del. Iz njune vsebine ne izhaja, da bi plačilo (vseh dodatno izvedenih) del predstavljalo pogoj za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki je praviloma (sočasna) izpolnitvena obveznost prodajalca iz sklenjene prodajne pogodbe ob plačilu dogovorjene kupnine s strani kupca.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057672
ZLNDL člen 1, 3. ZLNDL-A člen 1. ZZK-1 člen 244. ZSpo člen 64. ZDru člen 34.
športni objekt – lastninska pravica na športnih objektih – originarna pridobitev lastninske pravice – zaporedni fazi lastninjenja športnih objektov – nelastninska koncepcija družbene lastnine – izbrisna tožba – pravni interes
Po ugotovitvi, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na navedenih športnih objektih originarno – na podlagi specialnega zakona je sodišče tožeči stranki pravilno priznalo pravni interes za izbrisno tožbo.
Kršitve pravil o sestavi zapisnika iz 122. do 124. člena ZPP predstavljajo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, nanje pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Pritožnica teh kršitev ni uveljavljala takoj, ko je bilo mogoče, torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko je imela pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, naj se ji prebere, in ugovarjati zoper vsebino zapisnika, zato jih pritožbeno sodišče kot prepoznih ni upoštevalo.
Dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja sodno poravnavo. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo.
Ker se je toženka uprla vrnitvi tožnikovih stvari s sklicevanjem na svojo pridržno pravico, bi moral tožnik, da bi s takšnim zahtevkom uspel, dokazati ne samo, da je lastnik spornih stvari in da so te v toženkini posesti, ampak tudi, da je že poravnal toženkino terjatev iz naslova zapadle najemnine, ki jo je ob prenehanju najemnega razmerja še dolgoval toženki.
Delno plačilo, ki je posledica izvršbe, ne zadošča za prenehanje pridržne pravice.
Vožnja tovornega vozila, vključno s stresanjem tovora s kesona, ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Dejanske trditve napeljujejo na zaključek o toženkini krivdni odgovornosti za nastalo škodo. Sodišče prve stopnje se do teh trditev v izpodbijani sodbi ni jasno in obrazloženo opredelilo. Zgolj zato, ker je tožnik toženkino odgovornost zmotno opredelil kot objektivno, tožniku ne bi smelo odreči zahtevanega odškodninskega varstva.
izvenzakonska skupnost – dogovor o skupni gradnji – nova stvar – materialno procesno vodstvo – nadgradnja že obstoječe trditvene podlage – pravica do izjave – odprto sojenje
Med strankami ni bilo dogovora o skupni gradnji, zato bo tožnica lahko uspela s stvarnopravnim zahtevkom le, če bo ugotovljeno, da je bila z gradnjo ustvarjena nova stvar.
denacionalizacija zemljišča – ovira za vrnitev v naravi – bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti – namen uporabe prostora
Vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, če bi se z vrnitvijo zahtevane nepremičnine bistveno okrnila prostorska kompleksnost oziroma namen uporabe prostora.
Denacionalizacija v obliki nadomestne nepremičnine kot oblika nadomestnega premoženja ni subsidiarna obvezna oblika denacionalizacije, temveč se jo lahko določi le v primeru, da se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
OZ člen 619, 620, 620/3, 635, 635/1, 639, 639/1, 639/2.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe – enoletni prekluzivni rok – izvensodno uveljavljanje izjave o odstopu
Od jamčevalnih zahtevkov se edino pravica do odstopa od pogodbe, ob predpostavkah iz 1. in 2. odst. 639. člena OZ, lahko uresniči že z enostransko izjavo volje naročnika, ker ta učinkuje že s podjemnikovim prejemom take izjave in sodno uveljavljanje za uresničitev te pravice ni potrebno. Enoletnemu roku za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe iz 1. odst. 635. člena OZ je torej zadoščeno že v primeru, če v navedenem roku podjemnik prejme naročnikovo izjavo o odstopu od pogodbe.
posredniška pogodba – nepremičninsko posredovanje – pogodbena cena – ekskluzivnost posredovanja – ničnost pogodbe – odgovornost za vsebino prodajne pogodbe
Tožeča stranka je opravljala posle posredovanja za obe pogodbeni stranki, od vsake pa zahtevala polovico posredniškega plačila, torej od vsake stranke največ 2 % prodajne vrednosti stanovanja. Da je tožeča stranka posredovala za obe strani, izhaja že iz zapisa na pogodbi, ki ga je zahtevala sama tožena stranka, in iz katerega izhaja, da tožeča stranka enakopravno zastopa interese kupca in prodajalca, ki sta oba naročitelja.
ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 116, 116/1, 116/2, 130, 137. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse – procesna predpostavka – vročanje pooblaščencu – vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje
Stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da s taksno obveznostjo ni bila seznanjena, ker plačilnega naloga od svojega pooblaščenca ni prejela.
Sodišče dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka iz upravičenih razlogov zamudila narok oziroma rok za opravo določenega procesnega dejanja. Vzrok za zamudo je opravičljiv, če ga stranka kljub zadostni skrbnosti ni mogla predvideti niti preprečiti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - imisije - hrup - višina odškodnine - ugovor zastaranja
Tožeča stranka je upokojenka, ki je bila večino časa doma, vendar kljub temu sodišče druge stopnje ocenjuje, da pravična denarna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka znaša 4.000,00 EUR.
ZIZ člen 15, 168, 168/1, 168/3, 239, 267. ZPP člen 227, 227/1.
začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine
Dolžniku ni mogoče prepovedati obremenitve in odtujitve tuje nepremičnine, saj takšna prepoved ne bi dosegla namena zavarovanja upnikove denarne terjatve do dolžnika. Namreč, če bi dolžniku bila odrejena takšna prepoved, bi le-ta ne bila ovira za zemljiškoknjižnega lastnika, da z nepremičninami razpolaga.
Medicinski delavec ne ravna, kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (takoimenovana medicinska ali strokovna napaka), ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil (zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0057630
ZD člen 163. ZPP člen 337, 337/1.
prekluzije v zapuščinskem postopku
Dedič sme v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Dedič je ravnal brez krivde, če ni nasprotoval pogodbi o dosmrtnem preživljanju na edinem naroku za zapuščinsko obravnavo, na katerem je za to pogodbo prvič slišal, na naroku ni imel pooblaščenca, sodišče pa ga ni poučilo, da kasneje ne bo smel navajati nič, česar ni navedel na naroku.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja v razumnem roku – protipravno ravnanje države – merila za ugotovitev kršitve pravice – nerazumno dolžina sodnega postopka – vzorčni postopek
Država objektivno odgovarja za povzročeno škodo, nastalo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa je treba tudi v tem primeru ugotavljati, ali ravnala protipravno. Pri tem pa je potrebno presojati merila kot so zapletenost zadeve, ravnanje državnih oblasti, ravnanje pritožnika in pomen zadeve za pritožnika. Zgolj trajanje postopka še ne utemeljuje sklepa o obstoju protipravnega ravnanja. Presoja (ne)razumnosti dolžine določenega sodnega postopka je odvisna od okoliščin vsakega posameznega primera.
V tej zadevi je podan izčiščen primer bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba nima razlogov in je vsebinsko prazna.