ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog tožnika za obnovo postopka ni vseboval nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v izpodbijanih pravnomočnih sodbah, saj so bili v celoti znani že v prejšnjih postopkih, zaradi česar se kot nedovoljen zavrže.
ZDR člen 141, 145, 147, 158, 158/3, 158/4, 184, 184/2. OZ člen 131, 132.
odškodninska odgovornost – protipravnost – pripravljenost na domu – pravica do odmora in počitka
Delavec je v času pripravljenosti na domu v vsakem trenutku na razpolago delodajalcu, da ga pozove na izpolnjevanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zaradi česar je njegova pravica do odmora in počitka v tem času bistveno okrnjena. Iz tega razloga je ravnanje tožene stranke, ki je tožniku enostransko in brez podlage v ustreznem pravnem aktu odredila pripravljenost na domu, protipravno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno enkrat opomnjen.
Med strankama je nesporno dejstvo, da do podelitve koncesije ni prišlo, zato je bila tožena stranka upravičena zahtevati povračilo vloženih sredstev, ni pa se uresničila situacija po 2. odstavku 4. člena Najemne pogodbe. Navedeno ne pomeni, da bi terjatev tožeče stranke iz naslova najemnin po Najemni pogodbi zaradi izostanka sklenitve koncesijske pogodbe (in posledično izostanka obračuna z vloženimi sredstvi tožene stranke) „ugasnila“. Ko je strankama postalo jasno, da do sklenitve koncesijske pogodbe ne bo prišlo in je tožena stranka objekte izročila tožeči, je terjatev tožeče stranke zapadla in od takrat nosi „samostojno naravo“, neodvisno torej od višine koncesnine, ki ob nesklenjeni koncesijski pogodbi, ni bila določena.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 109. ZGD-1 člen 268. OZ člen 190, 311.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – član uprave – odpravnina – pobotni ugovor – zapadlost terjatve
Zahtevek tožene stranke na vračilo odpravnine zapade z vročitvijo pravnomočne sodbe, s katero je določeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo. Z navedenim dnem je tožnik neupravičeno obogaten, saj s tem dnem odpade pravna podlaga za izplačilo odpravnine iz naslova redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker v času odločanja o utemeljenosti odpovedi kondikcijski zahtevek še ni zapadel, terjatev tožene stranki ni pobotljiva s terjatvijo tožnika in se ne odloča o obstoju ali neobstoju terjatve tožene stranke (torej meritorno), ampak se pobotni ugovor zavrže kot nedopusten.
ZPP člen 257, 278, 278/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 300, 300/1, 301, 301/1.
nesklepčnost odgovora na tožbo – neobrazložen odgovor na tožbo – zaslišanje strank – kršitev načela kontradiktornosti – upniška zamuda – zamuda upnika – gradbena pogodba
Sodišče prve stopnje je zaslišalo le direktorja tožeče stranke, prič, ki jih je predlagala tožena stranka pa ne. ZPP kot dokaznega sredstva ne pozna zaslišanja ene stranke, pač pa zaslišanje strank. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaslišalo le direktorja tožeče stranke, je kršilo 257. člen ZPP. Taka kršitev praviloma predstavlja absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe. Zaradi nekonkretizirane obrambe tožene stranke je odgovor na tožbo nesklepčen. Ker pa je sklepčna tožba, je dokaz z zaslišanjem direktorja tožeče stranke sodišče prve stopnje izvedlo po nepotrebnem. Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožbenemu zahtevku ugoditi, tudi če direktorja tožeče stranke ne bi zaslišalo. Zagrešena kršitev na odločitev o tožbenem zahtevku torej tokrat ne more imeti vpliva.
izvršba – rubež - nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
Na način, kot je predlagal upnik, izvršbe ni mogoče realizirati, saj iz 211. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju jasno izhaja, da se izvršba z rubežem nepremičnine, ki ga po odredbi sodišča opravi izvršitelj (2. odst.), opravi le v primeru, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo (1. odst.). Če pa je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, je mogoče izvršbo opraviti le na način, ki je naveden v 167. čl. ZIZ.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 116, 116/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – bolniški stalež
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri delodajalec navede, da bo delavcu prenehalo delovno razmerje šele po tem, ko zaključi bolniški stalež in se vrne na delo, ni zakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja.
začasna odredba – verjeten obstoj terjatve – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – čas za pripravo obrambe
Tožnik je izkazal verjetnost obstoja terjatve, saj iz tožbenih navedb in priloženih listin izhaja, da mu tožena stranka ni omogočila zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Med vročitvijo vabila na zagovor in dnevom, ko naj bi potekel zagovor, je minil le en delovni dan.
ZUstS člen 44, 48. ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 15, 17, 18, 60, 66, 66/3, 81, 93, 94, 97, 160. ZUP člen 254, 264/2, ZDSS-1 člen 69, 74. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
invalidnost – samozaposleni
Ker je ustavno sodišče odločilo, da je 3. odstavek 66. člena ZPIZ-1, po katerem lahko samozaposleni zavarovanci v primeru III. kategorije invalidnosti uveljavijo le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, v neskladju z ustavo, je za priznanje pravic tem zavarovancem potrebno smiselno upoštevati ureditev, ki velja za ostale zavarovance.
Roki za zastaranje terjatve iz naslova reparacije za čas nezakonitega delovnega razmerja tečejo od dneva nastanka vsakokratnega prikrajšanja, to je od dneva zapadlosti posamezne plače oziroma regresa za letni dopust v plačilo, in ne šele od pravnomočne ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
URS člen 22. ZPP člen 213, 254, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 13.
bolniški stalež – izvedensko mnenje – pogoji dela
Izvedensko mnenje, da je bil tožnik v spornem obdobju za delo zmožen, je skladno z medicinsko dokumentacijo in upoštevani so pogoji dela, pod kakršnimi tožnik dela in pod kakršnimi se nasploh delo orodjarja opravlja. Tožnik v spornem obdobju ne bi bil zmožen le dela s kalilno pečjo in varjenja, česar pa v spornem obdobju sploh ne bi delal. Tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža v spornem obdobju je zato neutemeljen.
ZDR člen 131, 84. OZ člen 169. Kolektivna pogodba za cestni promet člen 43.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – regres za letni dopust – jubilejna nagrada
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila zakonita. Iz tega razloga po krivdi tožene stranke ni prejel regresov za letni dopust in jubilejne nagrade, kar bi prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Tožbeni zahtevek iz tega naslova je utemeljen, ker mora postati njegov premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če ne bi bilo škodljivega ravnanja.
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu. Sklep o odmeri sodne takse in opomin za plačilo sodne takse sta bila pooblaščencu tožene stranke vročena 31. 07. 2010, s tem pa je bila vročitev toženi stranki pravilno opravljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita, saj je tožena stranka skladno s podjetniško kolektivno pogodbo pred podajo odpovedi v isto kategorijo uvrstila vse delavce, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe. Pri izbiri presežnega delavca je upoštevala dva kriterija in sicer kriterij usposobljenost in kriterij odnos do dela ter ugotovila, da tožnik ni delal na drugih strojih in da je bil predhodno opomnjen.
Ob ugotovitvi, da je tožnica v spornem obdobju dejansko opravljala delo v lokalu toženca, pri čemer ni jasno, koliko dni in v kakšnem obsegu, se tožbeni zahtevek ne more zavrniti, češ da tožnica ni podala ustrezne in zadostne trditvene podlage glede višine vtoževane terjatve iz naslova plačila za delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Glede na to, da se tožnik zoper odločbo ZZZS, s katero je bil predlog za podaljšanje bolniškega staleža zavrnjen, ni pritožil, ni mogel pričakovati, da mu bo kasneje za sporno obdobje podaljšan bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišel, mu je tožena stranka na podlagi ugotovitve, da je z dela izostal pet dni zapored, utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0062170
OZ člen 15, 122. ZPP člen 8, 212, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 354, 354/1. ZPPSL člen 40, 41.
sklenitev pogodbe – prekoračitev trditvene podlage – pravica do izjave – pritožbena obravnava – odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je odločilo izven ponujenega trditvenega gradiva, s čimer je odvzelo toženi stranki pravico do izjave v smislu možnosti učinkovite obrambe.
spor majhne vrednosti – pripoznave v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – preklic pripoznave – neizpodbojna domneva
Z ureditvijo sodbe na podlagi pripoznave v sporu majhne vrednosti zakon postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku. S tovrstno sodbo je nadomeščen institut zamudne sodbe v sporih majhne vrednosti s fikcijo pripoznave tožbenega zahtevka. Gre v bistvu za enake sankcije kot pri izdaji zamudne sodbe. Neizpodbojne domneve oz. fikcije pa ni nikoli mogoče preklicati. Preklic bi namreč nasprotoval samemu pojmu neizpodbojnosti.
OZ člen 299, 299/2, 378, 417, 417/1, 419, 419/2, 426. ZPP člen 154, 212.
cesija – odstop bodočih terjatev v zavarovanje - anticipirana fiduciarna cesija – globalna fiduciarna cesija – naznanitev o cesiji
Po naznanitvi o cesiji je položaj dolžnika terjatve, ki je predmet zavarovanja, enak kot če bi bila terjatev normalno cedirana. To pomeni, da je dolžnik ne glede na fiduciarno naravo odstopa zavezan samo novemu upniku.