podaljšanje sodnega roka – opravičen razlog – plačilo predujma – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Ko sodišče odloča o podaljšanju sodnega roka, mora pretehtati vse pravnorelevantne okoliščine. Zatrjevano dejstvo, da strankini dolžniki svojih obveznosti še niso plačali, bi tako lahko bil opravičen razlog za podaljšanje roka za plačilo predujma, če bi stranka verjetno izkazala, da predujma ne zmore, da pa ga bo v razumnem času zmogla. Podaljšanje roka namreč predstavlja poseg v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ZIZ člen 44, 44/1, 44/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-3, 383.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - stečaj nad dolžnikom - osebni stečaj
Za dovolitev izvršbe na podlagi izjeme po 3. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP ni bistveno le to, ali gre za stroške stečajnega postopka, ampak tudi, ali ima upnik zanje izvršilni naslov.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075768
ZIZ člen 34, 34/1, 34/3, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 365, 369, 369/4. ZPP člen 189, 189/3.
izvršilna sredstva - litispendenca v izvršilnem postopku - izvršba z več sredstvi izvršbe - zastaranje - pretrganje zastaranja
Pravila o litispendenci, ki veljajo za pravdni postopek, je treba v postopku izvršbe uporabiti (le) smiselno. V izvršilnem postopku lahko za poplačilo iste denarne terjatve teče izvršba na več sredstvih in predmetih, zato je povsem enak lahko postopek izvršbe le, če gre za uveljavitev iste terjatve z istim sredstvom izvršbe na istem predmetu izvršbe.
Pri presoji obnovitvenih razlogov je potrebno oceniti primernost novih dokazov tj. ali so primerni in sposobni za dosego namena, ki ga zasleduje obnova postopka.
omejitev izvršbe proti pravnim osebam - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Prvi odstavek 80. člena ZIZ govori o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti (ker bi bil sicer onemogočen pri opravljanju svoje dejavnosti) in ne o stvareh, ki so nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti v nekem večjem obsegu.
stranska intervencija - materialno sosporništvo - vstop v pravdo - pravni interes - ekonomski interes
Pritožnica ima pravni interes vstopiti v predmetno pravdo, kar utemeljuje s tem, da je upnik tožnice. Tako bo v primeru, če bodo poroštva pravnomočno ugotovljena za nična, kot upnik tožnice lažje prišla do poplačila oz. bo imela tožnica bistveno več premoženja, iz katerega se bo lahko poplačala. Predlagateljica s svojimi navedbami ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, in izkazuje zgolj ekonomski interes, ki pa ne zadostuje. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na materialno sosporništvo po 191. členu ZPP, saj ga utemeljuje preko 181. člena ZPP (ki zahteva kot procesno predpostavko pravni interes), pogoji za vstop v pravdo na strani tožeče stranke po 191. členu ZPP niti niso izkazani, saj iz vloge predlagateljice sploh ne izhaja, da bi se pravice tožnikov opirale na isto dejansko in pravno podlago.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je prenehala potreba po tožnikovem delu zaradi zmanjšanja proizvodnega plana v programu stiskalnice in rotor. Zato tožnikov zahtevek na ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje - podaljšanje pritožbenega roka - pravica do pravnega sredstva – opravičen vzrok za zamudo
Dejstvo, da se je pritožnik s sodnim pisanjem seznanil kasneje, kot je bilo pisanje vloženo v hišni predalčnik – vendar v teku pritožbenega roka – ne opravičuje zahteve za izrabo celotnega 15-dnevnega pritožbenega roka.
ZIZ člen 35, 35/4, 164, 165, 165/4. ZIZ-J člen 82.
spor o pristojnosti - predlog za nadaljevanje izvršbe - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na delež družbenika – uporaba zakona
Na podlagi 35. člena ZIZ-J se, upoštevajoč prehodne in končne določbe ZIZ-J, od začetka veljavnosti ZIZ-J (30. 7. 2014) na podlagi četrtega odstavka 165. člena ZIZ za izvršbo na delež družbenika v celoti (in ne le glede načina izvršbe - prodaje deleža, kot jo je določal četrti odstavek 165. člena ZIZ pred novelo ZIZ-J), smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine. Tako se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporablja tudi specialna določba o izključni pristojnosti v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev iz četrtega odstavka 35. člena ZIZ.
uveljavljanje pravic v korist tretjega - sposobnost biti stranka – procesna legitimacija - etažni lastniki - odškodnina
Kolikor tožniki ne zahtevajo varstva svojih pravic in interesov, ampak pravice tretjih oseb, je njihova tožba nedopustna in je utemeljeno zavržena. Procesna legitimacija je procesna predpostavka. Če ta ni izpolnjena, sodišče tožbo zavrže.
manj verjetna pravica – napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine
Omenjanje gradbenega dovoljenja je nerelevantno, saj (ne)obstoj z vidika upravnega prava potrebnih dovoljenj nima nobenega vpliva na lastninsko-pravna vprašanja.
Zatrjevano zapustnikovo strinjanje s pritožnikovo gradnjo samo za sebe ne predstavlja hkrati tudi zapustnikovega soglasja (volje), da pritožnik v posledici gradnje na nepremičnini oziroma zemljišču, na katerem naj bi bila garaža zgrajena, pridobi več stvarno(lastninsko)pravnih upravičenj, kot jih je imel pred tem.
predhodna odredba – prenehanje predhodne odredbe – razveljavitev sodbe – ugovor po izteku roka – ustavitev izvršbe
263. oziroma 264. člen ZIZ urejata primere prenehanja predhodne odredbe glede na posebnosti zavarovanja, ne izključujeta pa možnosti za razveljavitev sklepa o predhodni odredbi v ugovornem postopku, oziroma ustavitve postopka s predhodno odredbo ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ.
S tem ko je bila sodba, na kateri je v predmetni zadevi temeljil sklep o predhodni odredbi, razveljavljena, ni več pogoja za predhodno odredbo in torej ni več pravnega temelja za nadaljnji obstoj predhodne odredbe.
V teoriji in sodni praksi je sicer uveljavljeno stališče, da se ugovor po izteku roka lahko vloži le iz tako imenovanih pravih opozicijskih ugovornih razlogov, kar pa ne izključuje uporabe 2. odstavka 55. člena ZIZ, ki zavezuje sodišče, da pri odločanju o ugovoru pazi po uradni dolžnosti na določene razloge iz 1. odstavka istega člena, med drugim tudi na razlog iz 4. točke, smiselno, če je odločba, na podlagi katere je izdan sklep o predhodni odredbi, razveljavljena oziroma spremenjena.
preživnina za polnoletnega otroka - lastni viri premoženja
V kolikor pa ima polnoleten otrok lastne vire premoženja (denarni prihranki, štipendije, lastništvo nepremičnin) pa ni ovire, da s takšnimi sredstvi vsaj delno pokrije stroške lastnega preživljanja.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev izvršbe - začasna odredba - prepoved razpolaganja - sončne elektrarne - neprava stvarna služnost
Za odločanje o krajevni pristojnosti za odločanje o predlogu za začasno odredbo je treba uporabiti določbe ZIZ, ki določajo krajevno pristojnost za odločanje o predlogu za izvršbo, vendar pa določb, ki bi izrecno zadevale prav odločanje o prepovedi razpolaganja s premičninami in prepovedi odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti v ZIZ ni. V zvezi s prepovedjo odtujitve ali prenosa neprave stvarne služnosti je treba za določitev krajevne pristojnosti upoštevati, da bi šlo za izvršbo na drugo premoženjsko pravico in ne za izvršbo na nepremičnino.
ZFPPIPP člen 339, 339-2, 400, 400/3, 400/4, 400/5. ZDavP-1 člen 309. ZDavP-2 člen 323.
osebni stečaj - ovira za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov – davčna napoved - nova odmera dohodnine – odmerna odločba – preizkusna doba
V skladu s 309. členom ZDavP-1 in 323. členom ZDavP-2 bi moral dolžnik davčnemu organu za prejeto gotovino predložiti davčno napoved v sedmih dneh po prejemu dohodka. To pomeni, da je opustitev dolžnika, ki je privedla do premalo obračunane dohodnine, ki je bila sanirana šele z novo odmerno odločbo, mogoče locirati le na časovno obdobje neposredno po prejemu gotovinskih zneskov v letih 2006 in 2007. To pa je daleč izven časovnega okvirja, ki ga opredeljuje 2. točka 399 člena ZFPPIPP kot oviro za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja.
predhodno vprašanje – sprememba lastništva med postopkom – procesna legitimacija – stvarna legitimacija - nujna pot
Če bi predlagatelj zaradi odločitve v pravdnem postopku izgubil lastninsko pravico na tej nepremičnini, to na njegovo aktivno (procesno) legitimacijo v obravnavanem postopku zaradi dovolitve nujne poti ter dovolitve trase za priključitev na javno vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ne bi vplivalo. Prišlo bi namreč do položaja, ki je primerljiv s položajem do katerega bi prišlo, če bi predlagatelj nepremičnino med postopkom prodal. V takšnem primeru bi sicer izgubil aktivno stvarno legitimacijo, ne pa tudi procesne.
Besedilo petega odstavka 30. člena ZVEtL v primeru izdane pravnomočne upravne odločbe o funkcionalnem zemljišču izključuje zgolj možnost določitve pripadajočega zemljišča po kriterijih iz 7. člena ZVEtL, po katerih se sicer določa pripadajoče zemljišče, torej ponovno materialnopravno presojo, kdo in do koliko zemljišča je upravičen. Ne določa pa, da sodišče o takšnem predlogu sploh ne sme odločati. V teh primerih izda (le) ugotovitveno odločbo, v kateri upravno odločbo povzame.