Kadar tožeča stranka zahteva izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov na podlagi odpovedi najemne pogodbe (3. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih - ZPSPP), tožena stranka pa odstopa od najemne pogodbe na podlagi določbe 15. čl. ZPSPP in zahteva povrnitev plačane najemnine, vloženih sredstev in izgubljeni zaslužek, se kot predhodno vprašanje pri odpovedi postavlja vprašanje obstoja najemnega razmerja, kajti odstop od pogodbe po 15. čl. ZPSPP je enostranska izjava upnika (najemnika), s katero se pogodba brez sodne intervencije razdre (razveljavi oz. razveže), če pa najemnega razmerja ni, ne more biti niti odpovedi in na podlagi odpovedi zahtevka za izpraznitev in izročitev.
Če je bila tožba vložena pred osamosvojitvijo Republik Hrvaške in Slovenije, ostane sodišče, ki je bilo ob vložitvi tožbe krajevno pristojno po sporazumu med strankama, pristojno še naprej.
ZDR člen 4, 4/2, 4, 4/2. ZTPDR člen 62, 62/1, 69, 69/2, 62, 62/1, 69, 69/2.
začasna odstranitev z dela - pristojni organ - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka
V skladu z 2. odstavkom 4. člena ZDR je direktor podjetja lahko pooblaščen za samostojno odločanje o začasni odstranitvi delavca iz podjetja. Zaradi nevročitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka delavcu je disicplinski postopek pri delodajalcu, ki ima status pravne osebe, absolutno bistveno kršen in zaradi takšne kršitve ni mogla biti sprejeta zakonita odločitev.
povrnitev škode - odgovornost cestnega podjetja - krivdna odgovornost - vzdrževanje ceste - nadzor
Odgovornost cestnega podjetja se v primeru škodnega dogodka, do katerega je prišlo, ker je zaradi neurja (močno deževje z vetrom) kup zloženih vej iz zasebnega zemljišča nad javno cesto, prišel na javno cesto, presoja po pravilih krivdne odgovornosti, ki bi bila v obravnavanem primeru podana, kolikor bi se izkazalo, da so bile veje zložene na tak način, da bi jih cestno podjetje v okviru dolžnega nadzora nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste (obveznost na podlagi 81. in 82. člena Zakona o cestah) ter predvidljivosti in odvrnljivosti moglo in moralo opaziti kot grozečo nevarnost nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste.
Zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov se ugotavlja v okviru razloga v organizaciji, ki je izvedla postopek in izdala izpodbijana sklepa. V tem postopku ni možno ugotavljati ali je delo, ki ga je opravljal tožnik obstojalo v novo ustanovljeni družbi, še posebej oz. proti tej družbi tožnik ni uporabil tožbenega zahtevka. V kolikor delavec meni, da je bil kršen postopek pri sklepanju delovnih razmerij v novo ustanovljenih družbah mora sprožiti postopek v skladu z določbo 84. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
Če tožnik umakne tožbo po zaključku obravnave in izdaje sodbe pred sodiščem prve stopnje, zoper katero se je tožena stranka pritožila, pa ta po seznanitvi z izjavo tožnika od umika tožbe pritožbe ne umakne, mora sodišče druge stopnje o vloženi pritožbi odločiti.
ZPP (1977) člen 348/III, 381, 348/III, 381. ZNP člen 37, 37. ZSReg člen 11/II, 14/I, 19, 36/I, 36/I, 11/II, 14/I, 19.
predlog za vpis v sodni register - odločitev sodnika posameznika - pritožba
Če v predlogu za vpis ostalih podatkov v sodni register odloči na prvi stopnji sodnik posameznik, odloči o zadevi, o kateri sicer odloča na prvi stopnji sodni referent. Zato pa tudi o pritožbi zoper to odločitev odloča sodnik posameznik istega sodišča in ne sodišče druge stopnje.
Če je med strankama sporno, ali se nanaša (nesporna) pisna oporoka tudi na denacionalizirano premoženje, je to pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. ZD člen 137, 137/2, 137, 137/2.
sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - vsebina sporazuma - odložni pogoj
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju po 2. odst. 137. čl. ZD je dvostranski pravni posel (posel med potomcem in prednikom), torej pogodba dednopravnega značaja, za veljavnost katere morajo biti izpolnjene tako splošne kot tudi posebne predpostavke, torej tako tiste iz člena 137 ZD kot tudi tiste, ki jih na splošno za veljavnost pravnih poslov določa ZOR, med drugim tudi določbe o pogoju in njihovem učinku (74. čl. ZOR).
Čeprav je bil datum seje disciplinske komisije in seje ugovornega organa določen tako, da je delavcu ostalo manj kot 8 dni za pripravo, ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker navedeno dejstvo ni vplivalo na zakonitost in pravilnost disciplinskih odločb.
ZPP (1977) člen 212, 213, 213/1-2, 212, 213, 213/1-2.
prekinitev postopka
Občasno zadrževanje tožnika, ki ima v Sloveniji zastopnika, na območju Bosne in Hercegovine, ne glede na pretekle vojne razmere v Bosni, ni predstavljalo okoliščine, ki bi pogojevale prekinitev postopka v tej zadevi.
varnost pri delu - delovni pogoji - odklonitev dela - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja
Dejanski stan iz 47. čl. ZVD predpostavlja, da je delavec v času delovne obveznosti na delu prisoten, vendar zaradi subjektivno dojete grozeče nevarnosti opravljanje odrejenega dela odklanja.
Delodajalec ne nosi odgovornosti za posledice neprecizne ali subjektivne interpretacije njegovih izjav s strani pooblaščenca, ki ga je delavec pooblastil za kontakte z delodajalcem.
ZPP (1977) člen 233, 233/1, 233/5, 233, 233/1, 233/5.
listina - zahtevek drugi osebi na predložitev listine
Šele če bi tožeča stranka zatrdila, da listin, katerih predložitev je od nje zahtevalo sodišče, nima in navedla, da so pri drugi stranki, bi jih bilo sodišče dolžno zahtevati od le-te in v primeru, da bi ta brez opravičenega razloga odklonila njihovo predložitev, po prostem prepričanju presodilo, kaj to pomeni.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obravnava
Okvara vozila na poti na glavno obravnavo je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne predstavlja pa podlage za ugotovitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP, češ da stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je kljub njeni odsotnosti opravilo glavno obravnavo.
taksa za nov predlog za izvršbo - izvršilni naslov
V primeru, ko je v istem postopku predlaganih več izvršilnih sredstev hkrati ali drugo za drugim, upniku na podlagi tarifne številke 1 tč.č Zakona o sodnih taksah ni potrebno plačati nove takse, to pa ne velja za primer, ko upnik na podlagi istega izvršilnega naslova vloži v celoti nov predlog za izvršbo.
Gre za skupni prostor večstanovanjske hiše v pomenu 8. člena SZ. Ti prostori so v solastnini vseh etažnih lastnikov, pri čemer je solastninski delež vsakega etažnega lastnika sorazmeren vrednosti njegovega stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši (3. odstavek 12. člena SZ). Za te skupne prostore oz. za to solastnino ne velja avtomatično možnost delitve solastnine, kot to določa ZNP v členih 119 in naprej, saj skupni prostori služijo hiši kot celoti. Zakonodajalec je v 1. odstavku 13. člena SZ izjemoma dopustil možnost, da vsak solastnik lahko zahteva, da se njegov solastninski delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastninski delež, razporeditev, funkcionalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Le v takem primeru lahko predlagatelj namesto pogodbe izsili od solastnikov spremembo solastninskih deležev na skupnih prostorih v etažno lastnino.
Če drži pritožbena trditev, da je ta delež le 3 %, tedaj je jasno, da tak delež ne zadošča, da bi imel pravico zahtevati prostor kot etažno lastnino. Citirano zakonsko določbo je namreč treba razlagati tako, da je predpogoj, da ima predlagatelj tako velik solastninski delež na skupnih prostorih, da zadošča za celotni etažni prostor in da svoje pravice na preostalem delu teh skupnih prostorov (na primer, ko je na voljo več kleti ali kolesarnic) izgubi. Ostali solastniki pa imajo zato pravico do odškodnine in se takim skupnim prostorom ali odpovedo ali če jih je na voljo več, zadovoljijo s preostalimi.
Če je bil sklep o suspenzu izdan iz razloga, ker je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek zaradi očitka storitve hujše kršitve delovne obveznosti, se utemeljenost suspenza z vidika dejanske uvedbe disciplinskega postopka presoja glede na stanje na dan vročitve sklepa o suspenzu delavcu.
Suspenz zaradi uvedbe disciplinskega postopka je mogoče izreči tudi v primeru očitka vsake hujše kršitve delovne obveznosti, če se v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka argumentirano zatrjujejo kvalifikatorne okoliščine, ki pogojujejo izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja za očitano hujšo kršitev.