DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00090245
OZ člen 352, 352/1, 352/2.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - protipravno ravnanje organa - Center za socialno delo (CSD) - protipraven odvzem otroka - varna hiša - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - stiki v korist otroka - preprečevanje stikov - otrokovo običajno prebivališče - korist mladoletnega otroka
Ko pritožnica vztraja pri izvedencu socialnovarstvene stroke, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre pri tem za vprašanja pravilne uporabe prava, na kar pa mora sodišče odgovoriti samo in tudi je v tem postopku.
Za uveljavljanje odškodnine iz naslova škode zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku procesna predpostavka predhoden postopek poskusa mirne rešitve spora, določen v prvem odstavku 27. člena ZDOdv. Tak predhoden postopek mirne rešitve spora je tožnica začela le zaradi kršitve pravice do stikov z očetom in pravice do družinskega življenja.
Oče je s tožnico vzpostavil stike junija 2017, tožbo pa je tožnica vložila šele po izteku subjektivnega triletnega zastaralnega roka (prim. prvi odstavek 352. člena OZ), decembra 2021. Sodišče je pravilno pojasnilo, da je začetek teka zastaranja treba vezati na čas, ko je tožnica lahko izvedela za storilca in obseg škode, to pa je bilo po pravilni presoji že v letu 2017, ko je bilo dokončno, da se ne bo vrnila v RS, ampak bo ostala na Kitajskem. Tako se izkaže, da je tožba vložena po izteku zastaralnega roka, saj v situaciji, ko je tožnica znotraj 3-letnega subjektivnega zastaralnega roka izvedela za storilca in obseg škode, preprečuje uporabo objektivnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 352. člena OZ.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sladkorna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - duševna motnja - inzulinska črpalka - nujnost in sorazmernost ukrepa
Nasprotni udeleženec niti med večmesečnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici inzulina, ki si ga mora življenjsko nujno vbrizgavati 4x dnevno v različnih odmerkih, ne zmore sam odmerjati, nedoslednost pri tem pa je lahko življenjsko usodna. Pomoč na domu zaradi blodnjavih motenj, ki jih z zdravljenjem ni mogoče odpraviti, zavrača. Utemeljena je še bojazen, da bi nasprotni udeleženec brez vodenja in nadzora zdravil ne sprejemal tudi zaradi prepričanja o zastrupljanju, ki niti med hospitalizacijo ni presahnilo. Opisanega ogrožanja in vzrokov zanj ni mogoče preprečiti drugače, kakor s terapevtskim varstvom strokovno usposobljenih oseb v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - duševna motnja - izvedensko mnenje - izvedenec psihiater - strokovno vprašanje - dokazna ocena
Sodišče postavi pod skrbništvo zgolj tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 2, 2/1, 337, 337/1. URS člen 34, 35.
tožba za plačilo odškodnine - absolutno javna oseba - poseg v osebnostne pravice posameznika - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do zasebnosti - objava na svetovnem spletu - Twitter - objektivno žaljiv zapis - negativna vrednostna sodba - protipravnost - krivdna odgovornost - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - denarna odškodnina - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravno priznana nepremoženjska škoda - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivna sprememba tožbe - nestrinjanje z dokazno oceno - nedovoljene pritožbene novote - razpravno načelo
Groba, žaljiva prispodoba o tožnici, naperjena izključno v njeno osebo, njeno žaljenje in sramotitev, brez kakršnekoli povezave s temeljno razpravo in tožničinim delom, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni imela nobene realne podlage v njeni predhodni izjavi niti temeljni razpravi o družbeno pomembni temi. Tovrstnih zapisov ni dopustno širiti niti zoper absolutne javne osebe. Nedovoljene so vsakomur, tudi znanim javnim publicistom. Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00090757
ZPrCP člen 52, 52/5, 57, 57/3, 98, 98/2, 99, 99/10. ZP-1 člen 66, 66/2. URS člen 35.
odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do zasebnosti - poseg v zasebnost - hudo ogrožanje varnosti drugih udeležencev v cestnem prometu - snemanje - kolizija pravic - praktična konkordanca - pravica do obrambe - dokazna ocena - video posnetek kot dokaz - dovoljen dokaz
Ker je storilec v zahtevi za sodno varstvo uveljavljal poseg v zasebnost, se je sodišče prve stopnje soočilo s kolizijo dveh sobivajočih pravic, katerih nasprotje je uskladilo z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco. Iz pristopa, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo za razlago te metode, in iz dejanskih ugotovitev v konkretnem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da D. D. snemanje ni bilo usmerjeno v zasebnost storilca, temveč v način njegove drzne vožnje, ki je predstavljala grožnjo za varnost udeležencev v cestnem prometu, zaradi česar se pritožbeno sodišče strinja z zaključki sodišča prve stopnje, ki je dalo prednost pravici do varnosti udeležencev v cestnem prometu in presodilo, da storilčeva pravica do zasebnosti ni bila kršena ter je zato posnetek uporabilo kot dovoljen dokaz.
Način izročitve in pridobitve posnetka še ne pomeni njegove nezakonitosti, temveč lahko odpira vprašanje, ali je zaradi prenosa posnetka iz sfere zasebnika na policijo lahko prišlo do njegove kontaminacije.
URS člen 14. ZFPPIPP člen 47, 103, 103/1, 103/2, 103/3, 103/4, 105, 105/1, 114, 114/1, 114/1-2, 114/1-3, 121, 171, 233, 233/1, 233/1-3, 446, 446/1, 446/4, 449, 449/1, 451. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 3a, 4, 16.
stečajni postopek nad pravno osebo - nadomestilo upravitelja - nagrada za delo upravitelja - postopek prisilne poravnave - povišanje nagrade - rast cen - mednarodni element - povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov
Že iz jezikovne razlage besedila 3.a člena Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Pravilnik), ki omejuje sodišče pri polju odločanja, je mogoče sklepati, da je besedilo 3.a člena Pravilnika le pravna podlaga, dana ministru za pravosodje, ki lahko predpiše uskladitev zneskov iz te tarife, če rast življenjskih potrebščin od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov. Zato ni utemeljeno upraviteljevo stališče, da bi moralo sodišče na podlagi 3.a člena Pravilnika upravitelju priznati ustrezno zvišanje zneskov po tarifi.
Glede na sistematiko osmega poglavja ZFPPIPP ni mogoče načeloma izključiti uporabe 8. poglavja ZFPPIPP tudi v postopku prisilne poravnave, vendar je v Pravilniku predpisano povečanje vseh nadomestil, vključenih v nagrado upravitelju, le za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Brez Pravilnika, ki razčlenjuje in po velikosti opredeljuje nagrade in stroške, pa v samem ZFPPIPP ni pravnih pravil, ki bi v vseh primerljivih primerih zagotavljala enako plačilo (s čimer bi se uresničevala pravica upraviteljev do nagrade in do povrnitve stroškov iz prvega odstavka 103. in prvega odstavka 105. člena), hkrati pa zagotavljala enako obravnavanje upnikov, v interesu katerih je čimboljše poplačilo (s čimer bi se uresničevalo to načelo iz 47. člena).
V skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker je bil umik pritožbe podan pred odločitvijo o njej, je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo umika pritožbe zaključilo postopek.
postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - začetek stečajnega postopka - nastanek taksne obveznosti - čas nastanka taksne obveznosti - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prispetje spisa k pristojnemu sodišču - zapadlost plačila sodne takse - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka
Taksna obveznost ne nastane z izdajo plačilnega naloga; relevanten časovni trenutek nastanka taksne obveznosti je takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
delna ugoditev pritožbi - sprememba kazenske sankcije - videokonferenca - privedba obdolženca - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izgon tujca iz države - varnostni ukrep odvzem predmetov - pošteno sojenje - uporaba jezika - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - posredno storilstvo - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Strinjati se je z zagovornico, da način izvedbe glavne obravnave po videokonferenci ne sme okrniti obdolženčeve pravice do obrambe, vendar ni mogoče soglašati z njeno oceno, da je bila zaradi izvedbe naroka po videokonferenci onemogočena nemotena komunikacija med obdolžencem in zagovornico.
Ko je bilo na dlani, da gre za kriminalno dejavnost, obdolženca njegovo zavestno zatiskanje oči ne more razbremeniti naklepa, saj je dejanje zaradi zaslužka (za plačilo) hotel storiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO
VSL00090211
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1. ZPP člen 80, 82, 82/1, 86, 86/3, 87, 87/3, 206, 206/1, 337, 337/1. DZ člen 262. ZNP-1 člen 57, 57/3.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pravdna sposobnost stranke - dvom o pravdni sposobnosti stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - začasni zastopnik - prekinitev stečajnega postopka - nova dejstva v pritožbenem postopku
V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče prekine postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču poda pobudo, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.
Če bi se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokazalo, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika dolžnici predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega zanjo nastale škodljive posledice, pa bi lahko sodišče postavilo dolžnici tudi začasnega zastopnika (smiselna uporaba 82. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
izpodbijanje očetovstva - stroški postopka - odločanje po prostem preudarku
Postopek za ugotavljanje ali izpodbijanje očetovstva spada med postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (X. poglavje ZNP-1). Za te postopke pa ZNP-1 v drugem odstavku 55. člena določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku, kot je pravilno navedeno v izpodbijanem sklepu. Pri tem kriteriju je eno izmed osrednjih meril končni uspeh v postopku ter razlogi za nastanek stroškov.
Ker predlagatelj v sproženem postopku ni bil uspešen, je ob uporabi prostega preudarka pravilno odločeno, da nosi stroške, ki so zaradi njegovega (neutemeljenega) predloga nastali nasprotni udeleženki.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da prvi nasprotni udeleženki ni mogoče očitati, da je na kakršen koli način prispevala k nastanku ali povečanju stroškov postopka, saj so ti nastali zaradi predlagateljeve iniciative za preverjanje očetovstva. Tudi iz teh razlogov je odločitev sodišče prve stopnje pravilna.
Prva nasprotna udeleženka je imela pravico spremljati postopek v jeziku, ki ga razume (102. člen ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1), in dejstvo, da morda pogovorno razume slovensko ali da ima pooblaščenca, ji te pravice ne odvzema.
Tla so bila bolj zdrsljiva, kot dopuščajo standardi varne pohodne površine. Opustitev ukrepov za zmanjšanje zdrsnosti je v nasprotju s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega upravljavca gostinskega lokala. Tudi v pojmovniku civilne odgovornosti opustitev dolžne skrbnosti pomeni hudo malomarnost. Na drugi strani je tožniku očitati, da je v danih vremenskih razmerah lahkomiselno opustil uporabo bergel. Pričakovano mokra tla so vključena v tem očitku, tako da ta okoliščina ne povečuje tožnikove neskrbnosti.
pravica do pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - prekluzivni pritožbeni rok
V zvezi s pritožbenim poudarkom pomena pravice do pritožbe kot temeljne človekove pravice, ki je zagotovljena z EKČP, je pritrditi navedbam obsojenca, da ima vsak posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva, opredeljeno v 13. členu EKČP, vendar ta pravica ne pomeni, da je pritožba lahko vložena brez časovnih omejitev ali brez spoštovanja postopkovnih predpisov, kot si to določbo vsebinsko zmotno razlaga obsojeni. Pritožbeno sodišče opozarja, da čeravno je pravica do pritožbe temeljna, to ne pomeni, da je absolutna, pač pa mora biti uveljavljena v okviru zakonsko določenih rokov, da se zagotovi pravna varnost in stabilnost kazenskih postopkov.
ZICZEU člen 47, 47/1, 47/1-2, 47/3, 50. ZP-1 člen 6a, 8, 14, 14/1, 26, 26/3, 26/6, 52, 52/3, 65, 65/12, 66, 66/3, 154, 154-3, 163, 163/9. KZ-1 člen 26. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 15, 15/2, 15/2-a.
odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - carinski prekršek - carinska deklaracija - carinski deklarant - carinska tarifa - zavestna malomarnost
Deklaranti se štejejo za strokovnjake na področju carinjenja, saj se z vlaganjem carinskih deklaracij ukvarjajo poklicno. Kot taki morajo poznati kombinirano nomenklaturo carinske tarife, iz katere izhaja, da se litijeve baterije uvrščajo pod drugo tarifno številko kot pa litij-ionske, prav tako pa se zavedajo, da vložitev carinske deklaracije, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, predstavlja prekršek. Zaradi tega jim je mogoče ob zgornjih ugotovitvah o neujemanju opisov blaga v računih, ki jih je uvoznik priložil dispozicijam, z opisi blaga v spremnih računih, ki jih je izvoznik priložil pošiljkam, ker niso zahtevale dopolnitve dokumentacije, da bi lahko zanesljivo ugotovile kakšne baterije so predmet uvoza in jih posledično uvrstile pod pravilno tarifno številko kombinirane nomenklature carinske tarife, pač pa so se zanašale na pravilnost podatkov v spremnih računih, očitati zavestno malomarnost.
Prekrškovni organ glob, ob odsotnosti posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale njihovo omilitev po šestem odstavku 26. člena ZP-1, niti ni mogel odmeriti nižje, kot pa jih je odmeril, še manj pa obravnavane prekrške šteti za prekrške neznatnega pomena. Tudi iz 6.a člena ZP-1, ki določa, kateri prekršek se šteje za prekršek neznatnega pomena, namreč izhaja, da se eden od dveh pogojev, ki morata biti kumulativno izpolnjena, da bi bilo mogoče prekršek šteti za prekršek neznatnega pomena, nanaša na obstoj takih okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen in ki ga delajo posebno lahkega.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00090759
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 165. URS člen 29. ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
nedovoljen dokaz - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - vožnja pod vplivom alkohola - začetek postopka o prekršku - osredotočenost suma - odločba Ustavnega sodišča - prostovoljna izjava - dokazna ocena
Prekrškovna procesna teorija in sodna praksa sledita kazenski in zahtevata, da je prekrškovni organ, kadar od določene osebe, za katero je podan razlog za sum, da je storila prekršek, dolžan to osebo poučiti o pravicah v postopku. Kdaj nastopi trenutek, ko je prekrškovni organ dolžan osumljenca poučiti, je dejansko vprašanje. Procesna teorija šteje, da se postopek o prekršku zoper določeno osebo začne tisti trenutek, ko je preiskovanje prekrška osredotočeno na to osebo. Kadar sum še ni osredotočen na določeno osebo, se njene prostovoljne izjave, ki niso dane na pobudo ali zahtevo organov odkrivanja prekrška, lahko uporabijo kot dokaz in so lahko podlaga za pridobivanje nadaljnjih dokazov.
Obdolženčeva prostovoljna izjava je lahko bila podlaga, da so policisti z njim izvedli postopek kontrole in je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku lahko sodbo oprlo na izpovedbi policistov ter na podatke iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in na izsledke strokovnega pregleda ter je na tej dokazni podlagi sprejelo zaključek, da je obdolženec očitana prekrška storil, ker je vozil pod vplivom alkohola in v nasprotju z omejitvijo iz vozniškega dovoljenja, v katerem je imel zabeleženo omejitev, da ne sme voziti pod vplivom alkohola.
Ustavno sodišče je presodilo, da 107. člen ZPrCP, ki ureja način preverjanja psihofizičnega stanja udeleženca cestnega prometa, ni v neskladju z Ustavo zato, ker pred podajo preizkušančevega soglasja s pozitivnim rezultatom preizkusa z indikatorjem ne predvideva pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.
prepozna pritožba - vložitev po izteku zakonskega roka - zavrženje pritožbe
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku sodbe z dne 26. 9. 2025 poučilo, da je moč pritožbo zoper njo vložiti v roku 8 dni od prejema njenega pisnega odpravka. Tožeči stranki je bil pisni odpravek osebno vročen dne 30. 9. 2025, kljub temu pa je pritožbo zoper njo vložila priporočeno na pošto dne 9. 10. 2025, torej po izteku zakonskega roka za njeno vložitev, ki je pretekel s potekom dne 8. 10. 2025. Kadar je pritožba vložena prepozno, jo je treba zavreči in njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP). Ker tega v skladu z zakonskim pooblastilom ni storilo že sodišče prve stopnje, jo je zavrglo sodišče druge stopnje (346. člen ZPP).
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da stroški zastopanja po odvetniku niso bili potrebni zato, ker si je nasprotna udeleženka sama izbrala pravno pomoč. Pravica do pravnega zastopanja je ena izmed temeljnih procesnih jamstev. Vsaka stranka v postopku ima pravico, da jo zastopa kvalificiran pooblaščenec, stroški takšnega zastopanja pa predstavljajo potrebne stroške. Pritožbeni argument, da bi morala udeleženka stroške nositi sama zgolj zato, ker je izkoristila svojo pravico do (strokovne) pravne pomoči, je pravno zmoten in zato ne terja podrobnejšega odgovora.
Zaradi povezanosti pogodbe in aneksa je zmotno stališče v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za izdajo začasne odredbe manjkajo navedbe, ki bi utemeljevale ničnost aneksa. Tožnika sta navedla, da so bili z aneksom spremenjeni zapadlost in višina obrokov ter obrestna mera, v ostalem pa so določbe kreditne pogodbe ostale nespremenjene. Očitno je, da se navedbe, s katerimi sta izkazovala ničnost pogodbe, nanašajo tudi na aneks. Nenazadnje sta s tožbo zahtevala tako ugotovitev ničnosti pogodbe kot ničnosti aneksa.