Tožena stranka je imela ob sprejetem in uveljavljenem provizijskem sistemu nagrajevanja zavarovalnih zastopnikov v smislu določb 126. člena ZDR kot minimum mesečne plače zavarovalnega zastopnika določeno višino zakonske minimalne plače, oziroma plače v višini pri toženi stranki veljavne vrednosti koeficienta 1,00, povečani za delavčev dodatek za delovno dobo, ne pa v valorizirani višini delavčeve osnovne plače, določene s pogodbo o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče.