Toženka je s premičnim premoženjem (lahko) razpolagala; zatorej v tem obsegu odgovarja za svoje obveznosti, kar velja tudi za poravnavo obveznosti upnikom v stečajnem postopku.
Zavod je samostojna pravna oseba in lastnik premoženja, s katerim lahko razpolaga. Zato se stečajni postopek lahko vodi zoper javni zavod kot insolventnega dolžnika (55. člen ZZ) v zvezi z tretjim odstavkom 23. člena Odloka), pri čemer v (splošno) stečajno maso spada tisto njegovo premoženje, s katerim lahko razpolaga. Ravno zaradi predvidene možnosti presežka prihodkov nad odhodki (22. člen Odloka) je namreč predvidena možnost stečaja, vendar le glede premoženja, s katerim zavod lahko razpolaga. To premoženje se lahko unovči in porabi za kritje stroškov postopka ter (po)plačilo terjatev upnikov, kar logično izhaja iz drugega odstavka 23. člena Odloka.
Po izbrisu družbe iz sodnega registra tožnik kot družbin upnik ne more več uspešno uveljaviti zahtevka za plačilo terjatve. Zahtevek, kakršnega uveljavlja tožnik, ima izključno družba. V njenem imenu ga sicer ob izpolnitvi določenih pogojev lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, (manjšinski) delničarji in stečajni upravitelj (drugi odstavek 230. člena ZGD), vendar pa to ne pomeni, da tak zahtevek v primeru prenehanja družbe nanje tudi preide. V vseh teh primerih aktivno legitimirani upniki, delničarji oziroma stečajni upravitelj v lastnem imenu uveljavljajo tujo (družbino) pravico. Imajo le procesno legitimacijo oziroma pravdno upravičenje za uveljavljanje materialne pravice družbe in ne pravico do neposrednega plačila na podlagi uspeha v pravdi. Razlog za takšno ureditev je v tem, da lahko tudi v primeru, ko družba ni zainteresirana za uveljavitev takšnega zahtevka, upnik oziroma delničarji družbe, ki menijo, da so z izplačilom prepovedani plačil prikrajšani, zahtevajo od delničarjev, ki so plačila nezakoniti pridobili, njihovo vrnitev delniški družbi.
Eden od zakonskih znakov kaznivega dejanja po 244. členu KZ je, da storilec „izrabi svoj položaj ali prestopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti.“ Izrabitev položaja je v tem, da storilec sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega dejanja ne opravi v takšnem smislu, ki ga narekujejo interesi gospodarske družbe ali druge pravne osebe.