Iz ugotovljenih dejstev po presoji sodišča nedvomno izhaja, da je bila tožeča stranka organizator navedene nagradne igre ter da pri tem sodelovanju ni šlo zgolj za nudenje oglasnega prostora s strani tožeče stranke. Na drugačni zaključek tudi ne vplivajo tožbeni ugovori, da je bilo v propagandnih sporočilih navedeno, da avto podarja družba AAA, saj je v zadevi bistveno, kdo je bil organizator igre. Pri ugotavljanju navedenega vprašanja je namreč potrebno upoštevati vse okoliščine primera, to je v konkretnem primeru tako vsebino in način oglaševanja, kakor tudi pogodbo o medsebojnem sodelovanju.
ZVK člen 13, 13/3-2, 13/3-5, 13, 13/3-2, 13/3-5. ZUP člen 147, 147.
nelojalna konkurenca - predhodno vprašanje
Dejanja nelojalne konkurence lahko predstavlja tudi prodaja blaga z oznakami, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu, čeprav ne gre za znak, ki je zavarovan z blagovno znamko. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je treba ugotavljati, če lahko ustvari zmedo glede izvora blaga, v tem primeru alkoholne pijače, celostna podoba izdelka, ki ga izdeluje tožeča stranka, pri čemer je treba upoštevati ne samo besedo ČINARINO, ki je bila ob izdaji prvostopne odločbe sicer zaščitena z dokončno pravnomočno odločbo o blagovni znamki, temveč celotni izdelek z vsemi podrobnostmi, kot jih navaja predlagatelj začasne prepovedi dejanj nelojalne konkurence. Ker je primerjava obeh izdelkov nujna v obravnavanem postopku, torej sama rešitev oziroma pravnomočna odločba o priznanju blagovne znamke ČINARINO, ki obsega zgolj besedno zaščito, ne more predstavljati celotnega dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti v obravnavanem postopku. Ker torej ugotovitev podobnosti v obravnavanem postopku ni odvisna le od rešitve upravnega spora o priznanju blagovne znamke Činarino je po mnenju sodišča organ prve stopnje kršil določila ZUP, ko je postopek prekinil, tožena stranka pa je tak sklep iz pravilnih razlogov odpravila.