KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00081588
KZ-1 člen 31, 31/2, 42, 57, 57/3, 204, 204/1, 205, 205/2. ZOPOKD člen 4, 4-3.
kaznivo dejanje tatvine - pravna zmota - zakonski znaki - pravna opredelitev - naravna vrednota - konkretizacija - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi
Po določbi drugega odstavka 31. člena KZ-1 ni upravičenih razlogov za pravno zmoto, če storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju, ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravna pravila.
Za ugotovitev kazenske odgovornosti pravne osebe mora obstajati vzročna povezanost med prispevkom pravne osebe h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem. Iz opisa dejanja pa ne izhaja kakršen koli prispevek pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi.
Ker z izpodbijano sodbo obtožencu protipravna premoženjska korist ni bila odvzeta, posebni pogoj v izrečeni pogojni obsodbi nima pravnega temelja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi posebni pogoj ne določi.
CESTE IN CESTNI PROMET - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00070919
URS člen 33, 69. SPZ člen 92, 92/1, 99, 99/1. OZ člen 190, 198. ZCes-2 člen 15, 22. ZUreP-3 člen 221.
pravica do zasebne lastnine in dedovanja - lastninska pravica na nepremičnini - razlastitev - dejanska razlastitev - javni interes - kategorizirana javna cesta - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - protipravnost posega v lastninsko pravico - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - prestavitev ceste - zaščita pred vznemirjanjem - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - dejanska namembnost zemljišča - primerljiva tržna najemnina - služnost v javno korist
Tožnik v tej pravdi s stvarnopravnim in obligacijskim zahtevkom uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice na parcelah 1064, 1065 in 1069. V pritožbenem postopku ni več sporno, da po parceli 1180 poteka kategorizirana občinska cesta, ki v naravi delno sega tudi na tožnikovi parceli 1064 in 1069, ne pa tudi na parcelo 1965. Tožnik od toženke zahteva, da cesto v delu, v katerem poteka po njegovih parcelah, prestavi v okvire katastrskih mej parcele 1180, da na njegovih parcelah vzpostavi stanje kakršno je bilo pred posegom (kmetijsko zemljišče brez cestnega telesa) ter da opusti vsakršne nadaljnje posege v njegove nepremičnine. Za obdobje 2016 – 2018 zahteva tudi plačilo ustreznega nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe dela svojih parcel.
V obravnavanem primeru gre za položaj dejanske razlastitve - toženka ima v posesti del tožnikovih nepremičnin, v zvezi s katerimi ni izvedla razlastitvenega postopka. Vsi njeni ugovori, s katerimi je utemeljevala lastninska upravičenja na delu parcel 1064 in 1069, kjer poteka občinska cesta, so bili zavrnjeni. Tožnik je pravni lastnik, vendar je njegova lastninska pravica izvotljena (gola – nuda proprietas). Ker toženka za svojo posest nima pravne podlage in ker tožnik kot lastnik ni dolžan trpeti prikrajšanja svoje lastninske pravice, lahko svoj položaj varuje tudi s stvarnopravnim zahtevkom. Izkazati mora le, da ima na spornih nepremičninah lastninsko pravico, in da je toženka vanjo posegla, pri čemer je bil njen poseg nedopusten.
Po toženkini neprerekani trditvi je sporno cesto zgradila njena pravna prednica. Ker je bila parcela 1069 že ob izgradnji ceste v zasebni lasti, pri čemer toženka za poseg ni navedla nobene pravne podlage, je bil toženkin poseg v tožnikovo lastninsko pravico (oziroma lastninsko pravico njegovih pravnih prednikov) protipraven.
Parcela 1064 je bila v času posega družbena lastnina, za katero je značilno, da ni imela titularja - ni pripadala nobenemu konkretnemu subjektu, temveč vsej družbi skupaj in vsakemu posameznemu članu te družbe. Ker tožnik nadaljnjih posegov v obdobju po denacionalizaciji (tj. bistvenih sprememb trase ceste po letu 1993) ni izkazal, same gradnje ceste v režiji toženkine pravne prednice, izvedene na zemljišču v družbeni lastnini, zaradi splošnega interesa oziroma javne koristi, ni mogoče definirati kot protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico, ki bi utemeljeval varstvo z odstranitvenim zahtevkom.
V tem postopku se ne določa odškodnina zaradi razlastitve, zato se ni mogoče opreti na merila, pravno pomembna pri odmeri odškodnine za razlaščeno nepremičnino (ta se odmeri glede na namembnost zemljišča ob dejanskem odvzemu posesti). Izhajati je treba iz vsebine oziroma predpostavk verzijskega zahtevka. Konstitutiven element obogatitvenega zahtevka je korist na strani obogatenega (in ne prikrajšanje na upnikovi strani). Korist predstavlja že sama neupravičena uporaba tuje stvari (pravice), za katero bi bilo sicer potrebno plačati denarno nadomestilo. Relevantna je torej pridobljena korist, za katero ne obstaja pravni temelj. Tožnik, ki je svoje nasprotovanje uporabi dela svojih nepremičnin za namen ceste jasno izrazil, lahko od toženke zahteva povrnitev dejansko dosežene koristi, torej koristi, ki jo je toženka imela od uporabe ceste - v delu, kjer poteka po tožnikovih parcelah. Pri določanju višine uporabnine je torej pravno odločilna dejanska namembnost zemljišča, ki ga tožnik ne more uporabljati. Tožnik je zahteval uporabnino v višini tržne najemnine za primerljivo zemljišče (ter v ta namen predlagal dokaz z izvedencem), vendar bi bilo po presoji pritožbenega sodišča glede na okoliščine primera (toženka je oseba javnega prava, občinska javna cesta je namenjena splošni rabi) ustrezneje, da bi se toženkina korist ovrednotila v višini nadomestila, ki se običajno plačuje za služnost v javno korist (oziroma nepravo stvarno služnost).
ZPIZ-2 člen 42, 42-2, 63, 63/1, 69, 69/1, 69/1-2. ZPP člen 8, 287.
nastanek invalidnosti - vključitev v obvezno zavarovanje - gostota pokojninske dobe - izguba delovne zmožnosti - dokazna ocena - postavitev drugega izvedenca
Tožnica je v okviru preostale delovne zmožnosti še vedno zmožna za opravljanje dela, pri čemer pa je za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ključno, da se tožnica vključi v zavarovanje, saj je, kot je to določeno v 69. členu ZPIZ-2, poleg invalidnosti ključen pogoj, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključenost v obvezno zavarovanje. Če zavarovanec ni vključen v obvezno zavarovanje, kot je bilo to podano v tej zadevi, pa mora dopolniti potrebno gostoto pokojninske dobe.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - nadomestitev soglasja solastnikov
Za ureditev razmerij med solastniki je po ZNP-1 predpisan poseben nepravdni postopek.
V tem postopku je spodišče prve stopnje odločalo le o nadomestitvi soglasja za prestavitev vodomera, ne pa tudi o dovoljenosti in načinu te prestavitve. Ne gre torej za nedopusten poseg v pritožnikovo lastnino.
ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2. ZBPP člen 44, 46.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - solidarni dolžniki - dediči kot nujni sosporniki - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS
Ker so toženci že podali v predmetni zadevi odgovor na tožbo, je sodišče pravilno ravnalo po drugem odstavku 188. člena ZPP in toženci so podali soglasje k umiku, drugi toženec pa izjave ni podal in se je po zakonu štelo, da z umikom soglaša. Zato je sledila odločitev o stroških, saj je zastopnik prvo toženke priglasil stroške, enako je priglasila stroške tretje toženka.
Ker pa je imel tožnik brezplačno pravno pomoč, je bil začasno oproščen plačila stroškov začasnega zastopnika prvo toženki in so se sredstva za plačilo zagotovila iz proračuna (44. člen ZBPP). Na koncu pa je treba po uradni dolžnosti odločiti o teh stroških (46. člen). Nasprotna stranka mora namesto stranki, te stroške povrniti v proračun.
V primeru, ko tožeča stranka umakne tožbo, ker je ena izmed toženih strank izpolnila zahtevek, ostale pa se upirajo, se ne more šteti, da ima izpolnitev po solidarnemu zavezancu v procesnem pomenu enak učinek, kot da bi stranka sama izpolnila zahtevek, ki mu ugovarja.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/2, 108/3. ZTPDR člen 35. ZLS člen 34a. ZLS-J člen 17, 45, 45/1, 45/2.
odpravnina za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trajanje delovne dobe - prenehanje delovnega razmerja - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Pravica do odpravnine je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, tj. poslovni razlog ali razlog nesposobnosti, in ne na obdobje zaposlitve delavca pri delodajalcu. Od obdobja zaposlitve je odvisna le višina pripadajoče odpravnine (drugi odstavek 108. člena ZDR-1), če je nastala obveznost njenega izplačila. Če delavcu delovno razmerje preneha na enega od načinov, v posledici katerega ni upravičen do odpravnine, se delovna doba pred tem prenehanjem ne upošteva pri določitvi odpravnine, če se delavec ponovno zaposli pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku in so kasneje izpolnjeni pogoji za plačilo odpravnine.
Čeprav je ZTPDR za primer opravljanja funkcije predvidel možnost mirovanja delovnega razmerja, se tožnik za to ni odločil, ampak je s toženko sklenili pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Na podlagi sporazuma je tožniku z dnem 12. 1. 1997 prenehalo delovno razmerje pri toženki in ni prišlo do mirovanja, posledično pa ni upravičen do odpravnine za obdobje zaposlitve od 1. 2. 1980 do 12. 1. 1997, saj za sporazumno prenehanje delovnega razmerja ni predvideno plačilo odpravnine.
zaznamba - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba spora o pridobitvi pravice - pogoji za zaznambo spora - razširitev tožbe
Za dovolitev vpisa zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 je bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova lastninska pravica na nepremičnini, na način, kot je to določeno v 1. točki prvega odstavka tega člena, ki se smiselno uporablja tudi za zaznambo izbrisne tožbe. Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe izbrisne tožbe na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je tako razširitev dopustilo sodišče ni bistveno.
V trenutku policistovega poziva po 52. členu ZNPPol, naj obsojenec izroči prepovedane predmete, je bil sum, da izvršuje prekršek po 33. členu ZPPPD že osredotočen, zato bi ga moral policist poučiti o pravicah, ki izvirajo iz privilegija zoper samoobtožbo. Ker tega ni storil, je zaseg predmetov obremenjen s kršitvijo jamstva iz četrte alineje 29. člena Ustave, vsi kasneje pridobljeni dokazi pa nezakoniti.
Pred presojo, ali je dokazni predlog dovoljen, primeren in potreben, je dolžna stranka dokazni predlog ustrezno substancirati. To pomeni, da mora konkretno opredeliti, katera relevantna dejanska trditev naj se s predlaganim dokazom ugotovi. Zgolj podaja vseh svojih navedb in na koncu pod dokaz navedba vseh dokazov v smislu, da navedeni dokazi utemeljujejo vse predhodno podane navedbe, ne zadostuje.
prepozna pritožba - pošiljanje po pošti - vložitev vloge pri sodišču
Neutemeljena je pritožbena ugotovitev o skrajšanju 8-dnevnega pritožbenega roka, ker dolžnik vloge ne more vložiti v vložišču sodišča v Mariboru, temveč jo lahko samo pošlje po pošti. Po drugem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se namreč v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. V obravnavanem primeru je dolžnik oddal pritožbo po pošti navadno 5. 6. 2023. V kolikor bi jo poslal priporočeno, bi se štel dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, to je 5. 6. 2023 in bi bila pritožba vložena pravočasno v 8-dnevnem zakonskem roku.
odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - opravljanje funkcije direktorja - brezplačno opravljanje dela - odpoved premoženjski pravici - obveščanje upravitelja - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - odvetnik po uradni dolžnosti
Opravljanje funkcije direktorja brez plačila v kapitalski družbi predstavlja odpoved premoženjski pravici, to je pravici do plačila za opravljeno delo, kar vse predstavlja okoliščine, da dolžnik ne izkazuje zadostne skrbnosti, ki je potrebna, da bi bil lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - zavrnitev dokaznih predlogov - suspenz pogodbe o zaposlitvi - nadlegovanje - diskriminacija
Kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja, ne glede na to ali gre za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, lahko pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 53. člena ZDR-1.
Ni treba, da delodajalec za ves čas odsotnosti delavca sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z novim delavcem. Nadomeščanje lahko uredi tudi z razporeditvijo nalog odsotnega delavca na ostale zaposlene.
začetek stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik dolžnika - insolventnost - domneva o insolventnosti - izpodbijanje zakonske domneve - zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - dokazno breme družbenika
Družbenikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka je omejena na zatrjevanje in dokazovanje, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP ).
Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka obstoj insolventnosti dolžnika temeljil na več zakonskih domnevah o njegovi trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti (čeprav bi za začetek stečajnega postopka zadoščala že ena izmed njih), in sicer na domnevah iz 1. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena in prve točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Ker so predhodno navedene zakonske domneve izpodbojne, je mogoče izpodbijati dejansko stanje, ki ga ustvarjajo, in dokazovati stanje, ki ustreza objektivno drugačnemu dejanskemu stanju. Vendar pritožnik dejstev, ki predstavljajo podlago za obstoj predhodno navedenih zakonskih domnev o trajnejši nelikvidnosti in dolgoročni plačilni nesposobnosti, v pritožbi ne izpodbija.
ZIZ člen 266, 266/2, 266/4. ZNP-1 člen 13, 13/1, 18, 18/1, 18/2.
ugovor krajevne pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - navezne okoliščine - stalno bivališče - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ustalitev krajevne pristojnosti
Potreba po hitrem odločanju v postopku o izdaji začasne odredbe nasprotuje temu, da bi v tem postopku bili izpolnjeni pogoji za odstop zadeve drugemu sodišču na podlagi drugega odstavka 18. člena ZNP-1, saj bi odstop zadeve drugemu sodišču (na območju katerega začasno bivata dolžnica, mld. otrok in pred katerim se je pozneje začel postopek o glavni stvari) dodatno zavlekel postopek. Odstop odločanja o začasni odredbi drugemu sodišču zato ni niti v korist mld. otroka niti se ne bi v takem primeru postopek pred drugim sodiščem lažje izvedel, saj je Center za socialno delo Maribor že izdelal mnenje v predmetni zadevi.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - skupno starševstvo - selitev matere - stiki z otrokom - sprememba ureditve stikov - šolanje - prepis na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - načelo otrokove koristi - izjava otroka v postopku - želje otroka - zaslišanje otroka - pravica do izjave - mnenje otroka - okoliščine konkretnega primera - dokazna moč listine
Glavno vodilo pri vseh odločitvah v družinskih zadevah je otrokova korist (7. člen DZ). Največja korist otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin konkretnega primera. Otrokova korist je lahko v različnih življenjskih okoliščinah in obdobjih različna. V vsakem primeru posebej je treba upoštevati vse značilnosti otrokove osebnosti, okoliščine, razmere in pogoje, v katerih otrok živi in se razvija, kot tudi nujo, da se otrokovemu interesu podredijo drugi interesi, zlasti interesi njegovih staršev.
Iz navedenih dokazov pa ni razvidno, kako je A. A. vpet v novo življenjsko okolje pri materi in tudi ne točno, kako pri očetu, niti ne, kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja na novo okolje, želje glede šolanja, obiskovanja prostočasnih dejavnosti, druženja itd. Navedb predlagateljice glede pomoči pri varstvu oziroma skrbi za A. A. sodišče ni preverjalo, čeprav mora v postopkih za varstvo koristi otroka po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale oziroma izvaja dokaze, ki jih niso predlagale.
Klinično psihološko poročilo nima dokazne moči izvedenskega mnenja. Ima pa podobno dokazno moč mnenje CSD. Skladno z določbami 96. člena ZNP-1 je treba A. A. omogočiti, da izrazi svoje mnenje o tem, katero šolo bi obiskoval. Naloga CSD v postopkih za varstvo koristi otrok je tudi, da otroku pomaga uveljaviti pravico do izražanja mnenja. Iz poročil CSD pa ni razvidno, da bi mnenje A. A. vsaj poskušal pridobiti. Izjavo A. A. lahko sodišče pridobi tudi na druge, v 96. členu ZNP-1 predvidene načine.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - izključitev protipravnosti - varstvo upravičenih koristi
Priznani interes ni omejen samo na lastne interese obdolženca, pač pa se razteza tudi na primer, ko je obdolženi tesno povezan z interesom, ki ga varuje (na primer bližnje sorodstvo, kot je to v obravnavanem primeru: ded - vnukinja).
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 136, 190, 190/4, 200, 200/4, 209, 209/1. ZGD-1 člen 498, 498/1, 527. ZPP člen 8, 213, 213/2, 243, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 350, 350/1.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - povezane osebe - odstop terjatev - pravica glasovanja in konverzije - zloraba upniških pravic
Po tretjem odstavku 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, torej tudi glasovati in konvertirati, v kolikor niso podane ovire, določene v četrtem odstavku 190. člena oziroma četrtem odstavku 200. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje glasovati in opraviti konverzijo terjatev v stvarni vložek in ker je ovira za takšno postopanje vezana na osebo - imetnika terjatve oziroma njegovo razmerje do dolžnika in ne na samo terjatev, ni relevantno, če je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve.
Pritožnik zgolj s ponavljanjem navedb o prenosu terjatev iz povezanih oseb tik pred koncem glasovanja o prisilni poravnavi neutemeljeno vztraja pri stališču o obidu zakonske prepovedi iz četrtega odstavka 190. člena in četrtega odstavka 200. člena ZFPPIPP. Že iz razloga, ker se je sodišče prve stopnje do navedenih dveh okoliščin že obrazloženo in pravilno opredelilo. Nadalje pa tudi zato, ker sodišče prve stopnje ugovora, da so bile terjatve z dolžnikom povezanih oseb prenesene na zgolj navidez nepovezane osebe z namenom, da bi slednje v skladu z željami in interesi dolžnika in z njim povezanih oseb vplivale na izid postopka prisilne poravnave, ni presojalo zgolj z vidika navedenih dveh okoliščin, ampak je opravilo celostno presojo tako s časovnega, kot personalnega in vsebinskega vidika izvedenih prenosov in na tej podlagi sprejelo prepričljiv zaključek, da podani očitki o zlorabi upniških pravic s strani povezanih oseb niso dokazani.
začasna odredba - stiki - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - omejitev stikov - stiki prek video klica - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku odločanja za izdajo začasne odredbe se sodišče omeji na izvedbo tistih dokazov, ki omogočajo hitro in razumno oceno, ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja začasno ureditev razmerja med starši in otroki, pred izdajo končne odločitve.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2, 7. OZ člen 45, 46, 49, 94, 99.
stroški prevoza na delo in z dela - pisna izjava delavca - uveljavljanje napak volje
Tožnica je v obdobju, na katerega se nanaša izpodbijani del sodbe, sama uveljavljala povračilo stroškov v višini kilometrine. Zato je sodišče prve stopnje za to obdobje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo stroškov oziroma razlike v stroških do višine javnega prevoza.
vknjižba hipoteke - zaznamba izvršbe - začetek postopka prisilne poravnave - prekinitev postopka - zemljiškoknjižni postopek
Po določbi prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP vpliva začetek prisilne poravnave na prekinitev izvršilnega postopka, ne pa na tek predhodno začetega zemljiškoknjižnega postopka.