Zgolj zaradi v dopisu zatrjevanega delnega poplačila s sodbo naložene ji obveznosti, torej zgolj zaradi zatrjevanega poplačila glavnice, toženkin pravni interes za pritožbo ni odpadel (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato ni bilo prav nobene potrebe po pozivanju na izjasnitev o vloženi pritožbi s pretnjo presumpcije umika.
Umik pritožbe mora biti jasen in izrecen. Ker toženka pritožbe ni umaknila, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega ugotovitvenega sklepa.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-1, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nepopolna vloga - posledice nedopolnitve vloge
Med obvezne sestavine predloga za taksno oprostitev med drugim sodijo tudi podatki o predlagateljevih družinskih članih in davčna številka predlagatelja taksne oprostitve.
sodba na podlagi pripoznave - zatrjevana dejstva - pavšalne navedbe - dokazovanje dejstev - predložitev dokazov - zahteva za izvedbo naroka - nepristop stranke na narok - epidemija - COVID-19
Sodišče je utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave potem, ko je ugotovilo, da toženka, ki je zahtevala izvedbo naroka, na narok ni prišla, čeprav je bila vredu vabljena.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - dopolnilni sklep o pravdnih stroških
Pritožba v pretežnem delu izpodbija dokazno oceno prvega sodišča. Opozarja na več indicev, ki naj bi jim sodišče dalo povsem drugačen pomen. Takšne navedbe so v pritožbenem postopku nedopustne in jih pritožbeno sodišče - glede na zgoraj izpostavljeno določbo 458. člena ZPP - ne sme upoštevati.
ZDZdr člen 30, 48, 48/2, 74, 75, 79. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-3.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - določitev socialnovarstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - namestitev v socialnovarstveni zavod - nezmožnost preizkusa odločbe
Vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v socialnovarstveni zavod so izpolnjeni. V takšnem položaju pa bi moralo sodišče prve stopnje, v kolikor je ugotovilo, da takojšnja namestitev nasprotne udeleženke v enega od primernih socialnovarstvenih zavodov zaradi njihove (pre)zasedenosti ni mogoča in je zato sprejem odložilo do sprostitve mesta, odločiti tudi o njeni začasni namestitvi oziroma pojasniti, zakaj to ni potrebno.
prekrški - vročanje pisanj - smiselna uporaba ZUP - sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - tek preizkusne dobe - začetek teka
Po določbi drugega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) se v rednem sodnem postopku za vročanje pisanj določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporabljajo smiselno in ne dobesedno. To pomeni, da je njihovo uporabo treba prilagoditi posebnostim prekrškovnega postopka, oziroma v predmetni zadevi še posebej posebnostim postopka izvršitve prekrškovnih odločb. Po 140. členu ZP-1 se pisne odločbe o prekršku vročajo obdolžencu in zagovorniku. Enako v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1 velja tudi za ostale odločbe sodišča v postopku, torej tudi v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj gre za odločbe, ki imajo v postopku izvršitve enak pomen kot odločba o prekršku v postopku o prekršku. Sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je bil zato pravilno vročen obema. Za začetek teka preizkusne dobe pa je odločilen dan vročitve storilcu, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu, nanj se tudi nanaša preizkusna doba, zato zanj ne sme biti dvoma o začetku in koncu njenega teka.
nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - sprememba tožbe - vročanje družbi - pravdni stroški po umiku tožbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za zapadlost računa, ki se nanaša na redno mesečno obveznost, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju, ni treba, da bi bil vsak račun poslan priporočeno.
Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da pri trditvah dveh zakonitih dedinj, da oporoke ne priznavata za pristno in pravno veljavno, ne gre za dedni izjavi po 138. členu ZD, ki ju ni mogoče preklicati, ampak gre, kot pritožba pravilno poudarja, za sodno priznanje dejstev. Stranka v postopku pa lahko svojo izjavo vselej naknadno spremeni. Svoji prvotni izjavi, da oporoka ni veljavna, sta zakoniti dedinji preklicali na naroku s tem, ko sta izrecno navedli, da oporoko priznavata za pristno in pravno veljavno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072212
KZ-1 člen 74, 75, 75/2, 186, 186/1. ZKP člen 499, 499/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - protipravno pridobljena premoženjska korist - odvzem protipravne premoženjske koristi - višina protipravne premoženjske koristi
Sodišče obstoj premoženjske koristi, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ugotavlja po uradni dolžnosti (prvi odstavek 499. člena ZKP). Če sodišče ugotovi, da je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist, je odvzem take koristi obligatoren. Odsotnost tožilčevega predloga za odvzem premoženjske koristi oziroma obtoženkino priznanje krivde, na navedeno dolžnost sodišča ne vplivata.
Nekatere situacije terjajo, da se premoženjska korist odvzame po tako imenovanem bruto principu oziroma, da se določena premoženjska vlaganja storilca pri oceni premoženjske koristi ne upoštevajo. Stroški, vloženi v storitev kaznivega dejanja, kot so stroški za nakup droge, ki že sam po sebi predstavlja storitev kaznivega dejanja, se ne odštevajo, zato jih pri oceni višine premoženjske koristi ni mogoče priznati.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazenske sankcije
Z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, s katerimi pritožnica povzema vsebino posameznih listin in trdi, da ni z vso gotovostjo dokazano, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, pa zagovornica prikazuje drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja, s čimer izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00069007
KZ-1 člen 86.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074793
KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.
posvojitev - dejanska posvojitev - nepopolna posvojitev - dedna pravica - obstoj dedne pravice - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
Če posvojitev ni izvedena po zakonsko predvidenem postopku, je ni mogoče šteti za posvojitev, posledično pa nima pravnih učinkov. Drži sicer pritožbena navedba, da za odgovor na vprašanje, ali je zapustnica res posvojila tožnika, ne zadošča le podatek iz rojstne matične knjige. Vendar pa tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bilo v smeri njegove posvojitve opravljeno vsaj kakšno izmed dejanj, predvidenih z zakonom.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - mnenje lečečega zdravnika - predlog za zaslišanje izvedenca
Po določbi prvega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom KZ-1, sodišče odloča o nadaljnjem izvajanju ali spremembi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi mnenja zdravnikov. Praviloma gre za mnenje zdravnikov zdravstvenega zavoda, v katerem se ukrep izvaja oziroma lečečih zdravnikov, ki stanje zdravljene osebe najbolje poznajo, sicer pa zdravstveni zavod tudi sam lahko sodišču predlaga spremembo izvajanja ukrepa, kadar oceni, da ta ukrep ni več potreben. Sodišče, ki samo nima potrebnega strokovnega znanja, torej odloča na podlagi mnenja tistih, ki takšno znanje imajo in ki izvajajo zdravljenje konkretne osebe. Kadar so stališča zdravnikov, ki so neposredno udeleženi pri zdravljenju jasna in nedvoumna, potem ni nobene potrebe po angažiranju izvedenca in takšnega ravnanja tudi vsebina mnenja C. C. ne narekuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068687
KZ-1 člen 257, 257/3, 257/5. ZKP člen 84, 84/5, 314, 314/3, 354, 354/1, 359, 359/1, 359/1-1, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - nerazumljiv izrek sodbe - nasprotje med izrekom in razlogi - odsotnost odločilnih razlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - premoženjska korist - vročitev prepisa zvočnega posnetka naroka - branje izvedenskega mnenja - blanketna norma - naklep
Zagovornica utemeljeno navaja, da izrek izpodbijane sodbe ni razumljiv, prav tako sodišče razhajanj med obtožbo in izrekom sodbe v razlogih izpodbijane sodbe ni obrazložilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Glede na to, da se je s strani sodišča postavljeni sodni izvedenec V. V. v celoti skliceval na ugotovitve izvedenca R. R. in v bistvu ni podal lastnih ugotovitev niti ni opravil ogleda na kraju samem, je ostalo to odločilno dejstvo, kolikšen je bil obseg manjka lesa, ki ga je mogoče z gotovostjo oceniti, povsem neugotovljeno.
Ne gre prezreti tudi nadaljnjih tehtnih navedb zagovornice, da je sodišče prve stopnje v izvedensko mnenje izvedenca R. R. in pisno izvedensko mnenje izvedenca V. V. na glavni obravnavi zgolj vpogledalo, ne da bi ga prebralo. Res je tudi, da zagovornica na to nedoslednost ob izvajanju dokazov na glavni obravnavi ni imela pripomb, vendar bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku to pomanjkljivost pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi odpraviti.
Šele novela KZ-1E (z veljavnostjo od 2. 7. 2017 dalje) je to kaznivo dejanje v temeljni obliki po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 spremenila iz formalnega (nepopolnega dvoaktnega) delikta v kaznivo dejanje s kvalificirano premoženjsko posledico, kar pomeni, da od tedaj za izvršitev kaznivega dejanja (vsaj teoretično) zadošča že eventualni naklep.
delna oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
V okviru instituta oprostitve plačila sodne takse pravne osebe ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodne takse. Glede na jasno zakonsko določbo tožeča stranka niti s trditvami o nesposobnosti zakonitega zastopnika za delo ne more doseči ugodnejše odločitve v povezavi s plačilom sodnih taks.
ZST-1 člen 3, 3/2, 5, 5/1, 5/1-4. ZPP člen 158, 158/1. ZFPPIPP člen 59, 59/2.
zavezanec za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - sprememba zakona
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je obveznost plačila sodne takse nastala že z vložitvijo tožbe. Nastala je, ko je bil sklep sodišča prve stopnje vročen toženki, kar pa je bilo po začetku stečajnega postopka zoper toženko in ne pred njim, da bi bila sploh relevantna ureditev prijave terjatev v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069534
SPZ člen 77. ZNP člen 125. SZ-1 člen 112. ZPP člen 285, 313.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - fizična delitev z izplačilom razlike - določitev vrednosti solastninskega deleža - vrednost nepremičnine - ustanovitev stvarne služnosti - služnostna pot - potek služnostne poti - zmotna uporaba materialnega prava - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - izročitev nepremičnin - paricijski rok
Ker je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnine, kot da bi bila deljena v naravi, čeprav se za delitev v naravi ni odločilo ter pri tem spregledalo zmanjšano vrednost nepremičnine na račun obstoječe služnosti, je materialno pravo napačno uporabilo in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče v zadevi odloča glede na stanje nepremičnine na dan izdaje sklepa.
Določitev petnajstnevnega roka za izročitev nepremičnine, v kateri prebiva s svojo družino, ne bi bila življenjska, temveč bi predstavljala rigidno in nesmotrno odločitev. Splošno znano dejstvo je, da iskanje nepremičnine in selitev terja svoj čas. Pritožbeno sodišče se je zato pri določitvi roka smiselno oprlo na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki ureja izselitvene roke v primeru odpovedi najemne pogodbe. Sodišče ne sme določiti roka za izselitev, ki bi bil krajši kot 30 dni in ne roka, ki bi bil daljši od 60 dni. Glede na okoliščine primera je kot primeren rok za izročitev nepremičnine v posest drugi predlagateljici določilo 30 dni po prejemu denarnega izplačila.
ZNP v 125. členu določa, da sodišče v postopku za delitev stvari po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
Sodišče ni ravnalo kot aktivni spodbujevalec procesnih aktivnosti udeležencev, čeprav je to v nepravdnih postopkih, kot je obravnavani, še posebej potrebno. V takšnih zadevah se ne odloča o sporu, ampak gre za urejanje medsebojnih razmerij med strankami (osebnih, premoženjskih, družinskih, itd.). Slednje pa zahteva celosten pristop k obravnavanju zadeve. V novem postopku bo moralo sodišče odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, začenši s tem, da bo nasprotnega udeleženca z ustreznim materialno procesnim vodstvom vzpodbudilo, da navedbe ustrezno dopolni.
Sodišče mora ob upoštevanju petega odstavka 38. člena ZIZ preizkusiti potrebnost vseh s strani upnika priglašenih stroškov in preveriti utemeljenost vseh priglašenih postavk.
odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ponavljajoče se bodoče terjatve
Bistvo za odmero sodne takse v pritožbeno obravnavani zadevi je, da je tožnica 3. in 4. tožbeni zahtevek postavila kot zahtevek za bodoče dajatve, ki se ponavljajo.