ustavitev postopka o prekršku - dokazna ocena - nasprotujoči si dokazi - načelo in dubio pro reo
Iz povzete dokazne ocene ne izhaja prepričanje onkraj razumnega dvoma, zato bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo uporabiti načelo "in dubio pro reo" in postopek ustaviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056929
ZPP člen 318, 338, 338/2. OZ člen 239, 239/2.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - priznanje navedb - pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogodbena odškodninska odgovornost
Eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe je pasivnost tožene stranke, ki se po sistemu afirmativne litiskontestacije, ocenjuje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Iz navedenega razloga se zamudna sodba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
Pritožba se v celoti nanaša na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka je v pritožbi nasprotovala trditvam tožeče stranke glede okoliščin njunega medsebojnega poslovanja. Zato je pritožba nedopustna in se pritožbeno sodišče v njeno vsebinsko presojo ne sme spuščati.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - oškodovanje stečajne mase - preživninska obveznost - prejemki izvzeti iz stečajne mase - razpolaganje s premoženjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Stečajna dolžnica svoje preživninske obveznosti do sina tekom stečajnega postopka ni izpolnjevala. Prav tako ni v stečajno maso vrnila zneska, ki je bil izterjan od tistega dela njenih stalnih prejemkov, ki bi sicer spadali v stečajno maso. Stečajna dolžnica ne dosega pravnega standarda „vestnega in poštenega stečajnega dolžnika,“ saj je tako oškodovala stečajno maso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057053
ZPP člen 236a, 236a/6, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. OZ člen 168, 168/1, 198, 587, 587/1, 604, 604/5. SPZ člen 8, 37, 37/1, 54.
zakupna (najemna) pogodba - zakupna (najemna) pogodba za določen čas - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - vrnitev v zakup dane stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - procesni pobot - pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka - dokazi in izvajanje dokazov - pisna izjava priče - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - povezanost zemljišča in objekta - sestavina nepremičnine - prirast - lastninska pravica - ius tollendi
Tožena stranka je na podlagi 236.a člena ZPP predložila pisno izjavo priče. V skladu s šestim odstavkom tega člena je v diskreciji sodišča prve stopnje odločitev, ali bo pričo zaslišalo ali bo namesto tega le prebralo njeno pisno izjavo. Zaslišanje priče mora sodišče izvesti le, če tako zahteva katera od strank. Ker v konkretnem primeru nobena stranka take zahteve ni dala, sodišče prve stopnje navedene priče utemeljeno ni zaslišalo, temveč se je pravilno oprlo na njeno pisno izjavo, v zvezi s katero je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji po 236.a členu ZPP. Pritožničino stališče, da s predložitvijo pisne izjave te priče predloga za njeno neposredno zaslišanje ni umaknila, tako ni utemeljeno. Kot že pojasnjeno, bi morala podati izrecno zahtevo za njeno zaslišanje. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožene stranke do izjave in načela kontradiktornosti. Dejstvo, da je sodišče zaslišalo priče, zaslišanje katerih je po predložitvi pisnih izjav skladno s šestim odstavkom 236.a člena ZPP izrecno zahtevala tožeča stranka, navedenega ne more spremeniti.
Ker sta nadstrešek in talna obloga spojeni z nepremičnino in torej predstavljata sestavino nepremičnine (8. člen SPZ), nista (več) last tožene stranke (54. člen SPZ), zato ta (že iz tega razloga) ni aktivno legitimirana za tožbo po 198. členu OZ. Na podlagi te določbe lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari sodna praksa šteje upravičenca do uporabe stvari. Tožena stranka pa nima pravice do uporabe nadstreška in talne obloge. Pravico do uporabe ima skladno s prvim odstavkom 37. člena SPZ lastnik stvari (tožeča stranka), iz navedb tožene stranke pa ne izhaja, da bi imela kakšen drug pravni naslov (npr. obligacijskopravni) za uporabo teh stvari. Glede na navedbe tožene stranke, ima ta na spornih stvareh zgolj ločitveno pravico (t. i. ius tollendi; prim. peti odstavek 604. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00057113
OZ člen 9, 34, 34/1, 34/2, 82, 846, 846/3. ZPP člen 7, 183, 300, 339, 339/1.
nakup plovila - pogodba o posredovanju - provizija - predložitev dokumentacije - registracija - pogodbena zaveza - pogodbena obveznost - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupen namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti - klavzula videno - kupljeno - znižanje provizije - trditveno in dokazno breme - oblikovalni zahtevek - nasprotna tožba - združitev pravd v skupno obravnavanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje se je glede na sporna dejstva pravilno ukvarjalo z vprašanjem, kaj je bil predmet zaveze tožeče stranke v razmerju do tožene stranke.
Ugotovilo je, da sta pogodbeni stranki pogodbeno voljo zapisali in da je med njima vsebina zapisanega pogoja za izplačilo drugega dela dogovorjene provizije sporna. Pri tem je pravilno uporabilo določbo 82. člena OZ, ki določa, da se določila pogodbe razlagajo tako, kot se glasijo, pri razlagi spornih oziroma nejasnih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen sopogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava.
Sodišče prve stopnje je skupen namen pogodbenikov glede vprašanja priročnikov v pogodbi o posredovanju, pravilno ugotavljalo z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke (zakonite zastopnice tožene stranke, ki je pogodbo podpisala, sodišče ni zaslišalo, potem ko se je prepričalo, da s spornimi dejstvi ni bila seznanjena), in priče, ki je za toženo stranko pripravila podlago za posredniško pogodbo.
Pri presoji načel obligacijskega prava za razlago sporne pogodbene določbe o pogojih za pridobitev provizije je sodišče prve stopnje zaključilo, da od posrednika v razmerju med kupcem in prodajalcem, po določbah OZ ni mogoče zahtevati, da posrednik izpolni tiste obveznosti, ki jih ima sicer prodajalec (oziroma proizvajalec). Če proizvajalec ni izdal ustreznega priročnika, to presega zavezo posrednika v poslu. Tudi zato je sledilo razlagi pogodbe, ki jo je zatrjevala tožeča stranka.
V pravdnem postopku morajo stranke navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). V obravnavanem primeru pa je predvsem pomembno, na kar je med postopkom opozorila že tožeča stranka, da tožena stranka sploh ni postavila oblikovalnega zahtevka glede uveljavljanega znižanja plačila provizije po tretjem odstavku 846. člena OZ. Torej, tudi če bi relevantna dejstva navedla, bi imela glede na opozorilo tožeče stranke tudi možnost, da postavi oblikovalni zahtevek, da se dogovorjena višina provizije zniža, česar pa ni storila. Zoper tožečo stranko je sicer vložila nasprotno tožbo, s katero pa je zahtevala odškodnino za škodo, ki naj bi ji nastala zaradi neuporabe plovila, ne pa zahtevka za znižanje provizije.
Prav ima pritožnica, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe nepravilno zapisalo, da je tekom obravnavanja postopek razdružilo, saj je pomembna tista odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče sprejelo nazadnje. Če pa bi želela pritožnica s pritožbo uspeti, bi morala v pritožbi še trditi, da je postopanje sodišča prve stopnje v nasprotju s sprejetim sklepom o združitvi pravd, vplivalo na pravilnost izpodbijane odločitve, česar pa ni trdila. S tem pa se izkaže, da na podlagi njenih pritožbenih trditev bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP pri presoji izpodbijane sodbe ni bilo mogoče ugotoviti, na tej podlagi pa tudi ne razveljaviti izpodbijane sodbe in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da bo sodišče prve stopnje moralo odločiti še o zahtevku, ki ga je podala tožena stranka zoper tožečo stranko v nasprotni tožbi, ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru po združitvi pravd obeh zadev ni obravnavalo skupaj. Kljub združitvi pravd in izdaji sodbe le o tožbenem zahtevku tožeče stranke, je pravda po nasprotni tožbi zato ohranila samostojnost.
V primeru, če izda sodišče le sodbo o tožbenem zahtevku, ne gre za delno sodbo, pač pa za končno sodbo o tožbenem zahtevku. To pa pomeni, da za odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe, ki ga sodišče prve stopnje v pravdi ni obravnavalo in o njem tudi še ni izdalo nobene odločbe, toženi stranki (tožeči po nasprotni tožbi) ni bilo treba podati zahteve za izdajo dopolnilne sodbe zato, da doseže odločitev o svojem zahtevku, ki ga sodišče prve stopnje še ni obravnavalo. Moralo ga bo obravnavati in o njem izdati še eno sodbo.
OZ člen 165, 239, 239/1, 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4, 37, 37/6, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - zakonske zamudne obresti - plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - pravna narava zahtevka - zapadlost terjatve - odškodninski zahtevek - trenutek nastanka škode - izpolnitveni zahtevek - določen rok za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Za presojo pravne narave zahtevka ni pomembno, kako ga je tožeča stranka v tožbi poimenovala in pravno opredelila, ampak je bistveno to, s kakšno dejansko podlago ga je utemeljevala. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ni vtoževala škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ampak je zahtevala izpolnitev denarne pogodbene obveznosti, tj. plačilo denarnega zneska, dolgovanega po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdobje 2016 - 2020.
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Za ugotovitev časa nastopa zamude je odločilno vprašanje, ali je bil rok za izpolnitev obveznosti določen ali vsaj določljiv.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker je bila avtomatična korekcija cen obveznost tožene stranke, bi ta najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa, izdanega po izdelanem letnem končnem obračunu, morala plačati tudi višjo ceno zdravstvenih storitev, ki je posledica povišanja plač delavcev tožeče stranke zaradi sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dodaten poziv upnika, kot je predviden za primer, ko rok izpolnitve ni določen, ni bil potreben.
Zastaralni rok v času, v katerem se stranki šele pogajata o obstoju in o bistvenih sestavinah (domnevne) obveznosti, ne more teči. Za določitev obsega in višine škode ni odločilnega pomena osebno mnenje oškodovanca o obstoju škode, pač pa, ali so oškodovancu znani oz. bi mu morali biti znani objektivni kriteriji, na podlagi katerih lahko določi obseg in višino škode.
Razmerje med strankama je po oceni pritožbenega sodišča izključno javno pravne narave, kar pomeni, da obe stranki nastopata v funkciji izvrševanja javnega interesa, zaščita rodovitne zemlje je v javnem interesu. V javnem interesu pa je tudi gradnja prometne infrastrukture, v obravnavanem primeru gradnja AC. 24. člen Uredbe določa način za reševanje tega konflikta interesov tako, da bi bili škodljivi vplivi gradnje AC na plodno zemljo zmanjšani na najmanjšo možno mero, da pa po drugi strani ne bi onemogočali ali pretirano ovirali izgradnje AC. Tožeča stranka je le sekundarni upravičenec do razpolaganja z morebitnimi presežki humusa, ki ji pripadajo pod pogojem, da viški ob smotrni uporabi izkopanega materiala dejansko nastanejo.
preklic pogojne obsodbe - slabo finančno stanje - neizpolnitev posebnega pogoja - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - odnos do kaznivega dejanja
Ugotovljeni prihodki bi obsojeni namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča omogočali plačilo naloženega ji posebnega pogoja oziroma poplačilo oškodovane družbe, vendar očitno pri obsojeni ni obstajal interes, da bi ta dolg poravnala, vračala pa bi ga lahko tudi po obrokih, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje.
Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga, ter njuna medsebojna primerjava.
Če sta tožbena predloga različna, ne gre za istovetna zahtevka.
V primeru pogodbenega in obogatitvenega zahtevka gre za dve dejanski stanji in dva sporna predmeta. Stranki, ki je najprej uveljavljala en pravni naslov, ne bi smeli odreči, da pozneje svojo pravico uveljavlja iz kakšnega drugega pravnega naslova, če v prvi pravdi drugega naslova ni želela uveljaviti ali pa na uveljavljanje niti ni mislila. Vprašanje identitete tožbenega zahtevka je treba presojati individualno, glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Če v postopku, v katerem stranka uveljavlja pogodbeni zahtevek, iz predloženega dejanskega stanja ne izhaja, da gre za neupravičeno obogatitev, sodišče s tega vidika tožbenega zahtevka ne more presojati. V tem primeru se pravnomočnost ne more nanašati na sklop dejstev, ki so podlaga za obogatitveni zahtevek, zato je nova tožba dopustna.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 47, 47/2, 47/3, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
izvedensko mnenje - pisni izvid in mnenje oziroma cenitev - dopolnitev izvedenskega mnenja - posebno specialistično strokovno znanje - stroški in nagrada izvedenca - povrnitev stroškov - materialni stroški - dejanski stroški - pavšalni znesek povračila stroškov
Glede na to, da je izvedensko mnenje treba obravnavati kot celoto, tako osnovnega mnenja kot dopolnitev, in je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja in njegove prve dopolnitve potrebno posebno specialistično strokovno znanje, ni razloga, da tako znanje ne bi bilo več potrebno ali priznano za izdelavo druge dopolnitve.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057020
Direktiva 2002/91/ES evropskega Parlamenta In Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb člen 1. Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS člen 1. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb člen 9, 10. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb preambula točka 18. Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES člen 1. ZVO-1 člen 146g. EZ-1 člen 315, 315/2, 315/6.
neizvedba javnega razpisa - ugovor pasivne legitimacije - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - odškodnina - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - denarna subvencija iz eko sklada - energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - pričakovana pravica
Dokumenti, na katere se sklicuje tožeča stranka (akcijski načrti), ne vzpostavljajo položaja, ko bi naslovljenci ali ciljne skupine ukrepov, določenih v teh programih, pridobili karkoli več od golega pričakovanja, da bodo sprejeti javni razpisi za dodelitev sredstev. Kot navaja prva toženka v odgovoru na tožbo, ti načrti na strateški ravni določajo cilje in ukrepe, za realizacijo pa so potrebni tudi nadaljnji izvedbeni akti. Načrti sami po sebi ne dajejo nobenih pravic. Potrebujejo nadaljnjo izvedbo, preko ustreznih javnih razpisov. Pravico do finančnih spodbud prijavitelji na javne razpise dobijo šele s prijavo na javni razpis in izdajo upravne odločbe v takem javnem razpisu (tako 146.g člen ZVO-1). Zato ni mogoče govoriti o nastanku pričakovane pravice zgolj s predvidenimi ukrepi v akcijskih načrtih.
Pogoje za odškodninsko odgovornost države zaradi neimplementacije direktiv je SEU razvilo v sodbi C-6/90-Francovich, kjer je postavilo naslednje pogoje. Prvi pogoj je, da mora cilj, predpisan z direktivo, vsebovati podelitev pravic posameznikom. Drugi pogoj je, da je mogoče opredeliti vsebino teh pravic na podlagi določb direktive. Tretji pogoj je obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti države in škodo, ki so jo utrpeli oškodovanci.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zastaranje kazenskega pregona - enovito kaznivo dejanje - nadaljevano kaznivo dejanje
Za enovito kaznivo dejanje bi šlo, če bi med ravnanji obstajala takšna enovita povezava, kjer bi bilo deljenje posameznih ravnanj na posamezna kazniva dejanja v nasprotju z življenjskim dogajanjem in pravno opredelitvijo, da gre za enovito kaznivo dejanje. Za kaj takega po opisu iz obtožbe v obravnavani zadevi ne gre, pri čemer je poudariti še, da je razlika med nadaljevanim in enovitim dejanjem tudi v tem, da storilec pri enovitem kaznivem dejanju zasleduje določen cilj, ki ga zaradi različnih okoliščin, ki niso na njegovi strani, ne more doseči z enkratnim ravnanjem, nadaljevano kaznivo dejanje pa je konstrukt več posameznih premoženjskih dejanj, ki jih storilec izvrši v povezanem časovnem obdobju z izkoriščanjem enakih ali istih okoliščin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00058501
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/5, 87, 87/1. ZKP člen 359, 359/2.
postopek za združitev kazni - neprava obnova kazenskega postopka - denarna kazen - rok za plačilo - način izvršitve denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor
Sodišče prve stopnje bi moralo tudi ob združevanju kazni v sodbi, s katero je bila obsojencu na novo izrečena stranska denarna kazen, določiti rok za plačilo in obsojenca opozoriti na posledice neplačila, česar pa ni storilo. V predmetni sodbi je tako izostala navedba, kdaj oziroma v kakšnem roku mora obsojenec plačati stransko denarno kazen ter kakšne bodo posledice, če kazen ne bo plačana in se ne bo dala niti prisilno izterjati. Tako izrečena stranska denarna kazen je neizvršljiva.
Sodišče ni niti pristojno niti dolžno presojati upoštevajoč novelo ZPIZ-2M, saj o tem še ni bilo odločano v predsodnem postopku pri tožencu. Sodišče v tej zadevi ni imelo podlage, da bi presojalo konkretno dejansko stanje, ki je zaobseženo z dokončno odločbo, upoštevajoč kasnejše predpise. Toženec pri svojem odločanju še ni uporabil kasnejših predpisov, posledično zaradi česar ne obstoji podlaga, da bi te predpise uporabilo sodišče, ki je izdalo sodbo dan pred začetkom uporabe novele ZPIZ-2M.
SZ-1 člen 87, 87/1.. ZUPJS člen 28, 28/1, 28/3, 90, 107, 153b.
vzorčna zadeva - subvencija neprofitne najemnine - izpolnjevanje pogojev - izbris iz registra - stranska intervencija - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V tej zadevi je v letu 2014 prišlo zgolj do spremembe v statusu najemodajalca, ki ni bil več vpisan v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. Določila v pogodbi, ki je bila sklenjena že v letu 2002 in ki se nanašajo na opredelitev stanovanja kot neprofitnega, se zaradi tega niso spremenila. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predsodnem upravnem postopku pravilno upoštevala, da gre za neprofitno stanovanje, za katerega upravičenec plačuje neprofitno najemnino. Ker so izpolnjeni tudi ostali z zakonom določeni pogoji (ki med strankama niti niso sporni) je CSD upravičencu utemeljeno priznal pravico do subvencije neprofitne najemnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056061
KZ-1 člen 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - rok za preklic pogojne obsodbe - tek rokov - narava roka - procesni rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pri izračunu izteka roka za preklic pogojne obsodbe je treba upoštevati vpliv epidemije Covid-19 na tek rokov. Od tedaj, ko se izteče rok za izpolnitev obveznosti in ko sodišče začne s postopkom preklica pogojne obsodbe ima rok za preklic pogojne obsodbe naravo procesnega roka (ustaljena sodna praksa: I Ips 22807/2014, 6. 5. 2021, II Kp 46744/2015, 20. 7. 2021, IV Kp 54100/2017, 4. 11. 2021, VII Kp 43814/2015, 15. 9. 2021). V nujnih zadevah so procesni roki sicer tekli ves čas epidemije, zadeve preklica pogojne obsodbe pa niso nujne zadeve, kot jih opredeljuje Zakon o sodiščih (ZS) v tretjem odstavku 83. člena in kot so bile dodatno opredeljene v 2. točki Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. 165/2020 s 13. 11. 2020). V nenujnih zadevah je v času epidemije Covid-19 dvakrat prišlo do prekinitve teka procesnih rokov. Prvič z že navedeno odredbo v času od 16. 03. 2020 do 31. 5. 2020 in ponovno v času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 z Odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS 2/21 s 7. 1. 2021), vsakič za 77, skupno za 154 dni.
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 286, 286b, 286b/1, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
navedbe strank - procesni pobotni ugovor - pravočasnost trditev - nasprotje med dejstvi - vsebina obrazložitve sodbe - navedbe o odločilnih dejstvih - odločilni razlogi - pavšalno prerekanje - zamuda z izpolnitvijo - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je sodišče prve stopnje povzelo v razloge sodbe tudi obrambne trditve (pravilno) tožeče stranke proti trditvam tožene stranke o zatrjevani škodi, ni podana. Sodišče v pisni obrazložitvi sodbe navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katere se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitev sodbe povzelo navedbe tožeče stranke, ki jih je podala kot obrambne trditve proti terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala v pobot njenemu zahtevku, v nadaljevanju pa na več mestih pojasnilo tudi razloge, zakaj ocenjuje zanikanje tožeče stranke proti nastanku zatrjevane škode za neobrazloženo, torej premalo konkretizirano za obravnavo.
Glede na pojasnilo, kaj pomeni povzemanje navedb strank za razliko od razlogov sodišča za sprejeto odločitev, ne gre za pomanjkljivost sodbe in tudi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, ker je izpodbijano sodbo mogoče preizkusiti, kar izhaja iz nadaljnje obrazložitve te sodbe.
zastaranje terjatev iz gospodarske pogodbe - konkludentno pripoznanje dolga - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - pobot
Z izvedbo pobota za del terjatev je tako tožena stranka pretrgala zastaranje, saj je dejansko na ta način poplačala del svoje obveznosti do tožeče stranke.
Ker je bil prvi takšen pobot izveden že spomladi 2017, triletni zastaralni rok do vložitve tožbe še ni potekel.