zahtevek za plačilo odškodnine - neobstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - namen povzročitve premoženjske škode - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Drugačno pritožbeno ocenjevanje dokazne vrednosti izvedenih dokazov je poseganje v dokazno oceno in s tem v ugotovljeno dejansko stanje, kar pa v sporu majhne vrednosti ni pritožbeno dopustno.
Skladno s teorijo adekvatne vzročnosti se od številnih okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok štejejo samo tiste okoliščine, ki po rednem teku stvari pripeljejo do take posledice. V obravnavanem primeru o takšnem vzroku ni mogoče govoriti.
ZPP člen 339, 339/2-14.. ZZZDR člen 56.. OZ člen 190, 574.
premoženjska razmerja med zakonci - odgovornost za obveznosti - zahtevek za povrnitev škode - neupravičena obogatitev
Za presojo zahtevka za povrnitev škode, ki jo je tožnici s svojim protipravnim ravnanjem (prisvojitvijo tožničinih denarnih sredstev) povzročil toženkin zakonec, ni bistveno, da je toženkin zakonec denar porabil za svoj zdravljenje.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pravni status živali - zaščita živali
Poškodovanje oziroma pogin živali predstavlja težko nadomestljivo škodo. Živali v skladu s prvim odstavkom 15.a člena SPZ namreč niso stvari, temveč čuteča živa bitja, zato jih s položajem stvari ni mogoče enačiti. V skladu z istim določilom so posledično deležne posebne zakonske zaščite, pri čemer 3. člen ZZZiv ne dovoljuje, da bi se živalim brez utemeljenega razloga povzročalo trpljenje, bolezen ali smrt ali da bi se živalim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Škode, ki bi pri tem nastala (ravno zaradi posebnega pravnega statusa živali), se ne da nadomestiti materialno, ne glede na vrsto in pasmo živali.
neupravičena obogatitev - neupravičen dvig denarja iz trr - uporaba brez pravnega naslova - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - odsotnost z naroka
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev. Za kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) gre lahko le, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. Sodišče prve stopnje se je ves čas postopka trudilo, da bi izvedlo predlagani dokaz in toženko zaslišalo. S tem namenom je razpisalo in izvedlo kar deset narokov, iz katerih je bila toženka vedno odsotna iz zdravstvenih razlogov. Eden izmed narokov je bil na predlog toženke opravljen tudi na njenem domu, vendar je toženka tudi iz tega naroka izostala. Sodišče prve stopnje je storilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi toženki omogočilo zaslišanje, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da v konkretnem primeru zgolj zaslišanje tožnic, ne pa tudi toženke, ne pomeni kršitve postopka.
KZ-1 člen 191, 191/1,. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
sodba nima razlogov - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - kaznivo dejanje nasilja v družini - razveljavitev kazenske obsodilne sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Sodišče prve stopnje namreč v razlogih izpodbijane sodbe ni izvedlo celovite dokazne ocene personalnih in listinskih dokazov, ni kritično presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, pač pa je, kot to povsem na mestu opozarja pritožnica, v pretežnem zgolj povzelo zagovor (od točke 2 do 11), izpoved oškodovane (od točke 13 do 34) in izpovedi zaslišanih prič (od točke 36 do 45). Toda (pre)obsežni povzetki zagovora obdolženega in izpovedi zaslišanih prič ne morejo nadomestiti obrazložene oziroma argumentirane dokazne ocene sodišča, pri kateri je bistveno, da je osredotočena na odločilna dejstva, torej tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in jih zato sodišče prve stopnje mora materialno ovrednotiti v obrazložitvi pisno izdelane prvostopne sodbe.
OZ-UPB1 člen 269.. ZIZ-UPB4 člen 19, 21, 55, 55/1, 55/1-8, 212.. ZPP-UPB3 člen 313.
določitev sodnih penalov - izvršilni naslov - nemožnost izpolnitve - izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu
Gre namreč za trditve, o katerih je bilo že odločeno v nepravdnem postopku. Sklicevanje z istimi razlogi na objektivno nezmožnost izpolnitve bi zato pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča in je v nasprotju z načelom formalne legaliete. Tudi če bi se postavili na stališče, da bi moralo sodišče ponovno presojati, ali sporne listine obstajajo, bi morali upoštevati, da si stojita nasproti pravnomočni izvršilni naslov in izjava dolnika, pri čemer ima izvršilni naslov gotovo večjo težo in ga zgolj z izjavo in izpovedjo zakonitega zastopnika dolžnika ni mogoče izpodbiti. Res gre za dokazovanje negativnega dejstva, vendar v opisanem položaju ni mogoče zahtevati od upnika, da mora dokazovati, da listine iz pravnomočnega izvršilnega naslova obstajajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056905
ZPP člen 8, 337, 337/1.
solastninski delež - solastnina na nepremičnini - soposest dela nepremičnine - izključna posest - izročitev stvari - stanovanjska hiša - zamenjava ključavnice - uporaba poslovnih prostorov brez pravnega naslova - zavrnitev dokaznega predloga - dokaz s sodnim izvedencem - ogled kraja - nedopustna pritožbena novota - metodološki napotek
Tožnica ni uspela dokazati, da je toženec zamenjal ključavnice in ne trdi, da je do uporabe teh prostorov upravičena glede na deljeno posest hiše, zato ni podlage za zahtevo, da ji toženec izroči ključe pritličja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00057490
ZIZ člen 272. SPZ člen 33. ZPP člen 286.
motenjski spor - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje motenja - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neplačilo računov - prekinitev dobave vode - protipravnost ravnanja - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - zakonitost odloka - odklop vode - priklop vodovoda - oskrba z vodo
Pravdni stranki lahko ves čas postopka navajata pravna stališča, prekluzija velja le za navajanje dejstev in dokazov ter uveljavljanje ugovorov pobota in zastaranja, nastopi pa po prvem naroku (prvi odstavek 286. člena ZPP).
Tožnica z motenjsko tožbo (33. člen SPZ) zahteva prenehanje prekinitve dobave vode do stanovanjske hiše, v kateri živi z družino, ter prepoved nadaljnjih takih ali podobnih motilnih ravnanj. Enako zahteva v predlogu za izdajo začasne odredbe. Gre za ti. regulacijsko začasno odredbo. Prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe je, da upnik (v pravdi tožnik) za verjetno izkaže, da vtoževana terjatev obstoji ali da mu bo terjatev nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
Tožnica v konkretnem primeru ni izkazala, da gre za nesorazmeren poseg v njeno lastninsko pravico, zato ne gre za motilno dejanje.
Odlok v tretjem odstavku 42. člena določa, da mora upravljalec uporabnika, ki ne poravna računa za porabljeno vodo, opomniti in mu določiti dodaten rok plačila 15 dni ter ga opozoriti na posledice neplačila; po izteku roka za plačilo pa prekine dobavo vode brez dodatnega opozorila. Kdaj se prekine dobavo vode, določa tudi 45. člen Odloka: med drugim, če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden.
Da je Odlok nezakonit ali neustaven, tožnica ne zatrjuje argumentirano. Tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-156/98 ne izhaja, da so določbe odlokov, ki pooblaščajo dobavitelja vode, da v primeru neplačila za opravljene storitve prekine dobavo vode, neustavne.
Postopki izvršbe niso enakovredno nadomestilo ukrepu prekinitve oskrbe z vodo. V izvršbi dobavitelji v primeru neprostovoljnega plačila sicer ponavadi pridejo (vsaj delno) do poplačila, vendar gre za zamuden postopek, povezan s stroški. Izvršba tudi ne zagotavlja, da bo tožnica v bodoče plačevala svoje obveznosti v taki meri kot ukrep prenehanja dobave pitne vode. Če ji voda ne bo dobavljena, dolg tožnice vsaj naraščal ne bo. Ukrepa prekinitve dobave vode tako ni mogoče nadomestiti s sprožanjem izvršilnih postopkov.
1. Obsojenčev zagovornik je predlog za izrek enotne kazni v postopku neprave obnove postopka, utemeljeval z Okvirnim sklepom Sveta 2008/675/PNZ z dne 24.7.2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami EU v novem kazenskem postopku (v nadaljevanju Okvirni sklep). Dvoma ni, da se glede na vsebino Okvirnega sklepa v kazenskem postopku proti določeni osebi pred domačim sodiščem upoštevajo tudi prejšnje obsodbe, ki so bile proti isti osebi in zaradi drugih kaznivih dejanj, izrečene v drugih državah, članicah EU. V zvezi s tem je Sodišče EU s sodbo v zadevi C-390/16 z dne 6.2.2018, na katero se tudi sklicuje obramba obsojenca, razsodilo, da določbe Okvirnega sklepa ne zahtevajo, da sodišča uporabijo predhodni postopek priznanja tujih sodb v skladu z nacionalno zakonodajo. Enaka odločitev je bila po ugotovitvi sodišča druge stopnje sprejeta tudi v sodbi C-390/16 z dne 5.7.2018. V obeh primerih gre za načelno mnenje, katerega uporaba je odvisna od vsakega konkretnega primera glede na domačo zakonodajo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00056234
ZPP člen 7, 212. OZ člen 73, 73/2. ZGD-1 člen 32, 32/2.
plačilo računov - dogovor - trditvena podlaga - kršitev razpravnega načela - trditveno in dokazno breme - protispisnost - zastopanje pravne osebe - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - naknadna odobritev pogodbe s konkludentim dejanjem - direktor družbe - statutarna omejitev zastopanja
Pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba (73. člen OZ) zavezuje sopogodbenika (tožečo stranko), če jo neupravičeno zastopani (tožena stranka) pozneje odobri. Tožeča stranka tožene stranke ni nikoli pozvala, naj se izreče, ali pogodbo (dogovor) odobrava (skladno z drugim odstavkom 73. člena OZ). Je pa mogoče iz dejanj oziroma navedb tožene stranke v postopku utemeljeno sklepati, da je tožena stranka dogovor (konkludentno) odobrila, saj se prav sama nanj sklicuje. Ker je torej tožena stranka (neupravičeno zastopana) dogovor odobrila, le-ta velja in zavezuje pravdni stranki.
OZ člen 165, 239, 239/1, 299, 299/1, 299/2, 378, 378/1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/4, 37, 37/6, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - zakonske zamudne obresti - plačilo zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - pravna narava zahtevka - zapadlost terjatve - odškodninski zahtevek - trenutek nastanka škode - izpolnitveni zahtevek - določen rok za izpolnitev obveznosti - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti
Za presojo pravne narave zahtevka ni pomembno, kako ga je tožeča stranka v tožbi poimenovala in pravno opredelila, ampak je bistveno to, s kakšno dejansko podlago ga je utemeljevala. Po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ni vtoževala škode, ki ji je nastala zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, ampak je zahtevala izpolnitev denarne pogodbene obveznosti, tj. plačilo denarnega zneska, dolgovanega po Pogodbi o izvajanju programa zdravstvenih storitev za obdobje 2016 - 2020.
Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). Za ugotovitev časa nastopa zamude je odločilno vprašanje, ali je bil rok za izpolnitev obveznosti določen ali vsaj določljiv.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da ker je bila avtomatična korekcija cen obveznost tožene stranke, bi ta najkasneje ob zapadlosti obračunskega računa, izdanega po izdelanem letnem končnem obračunu, morala plačati tudi višjo ceno zdravstvenih storitev, ki je posledica povišanja plač delavcev tožeče stranke zaradi sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (prvi odstavek 299. člena OZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dodaten poziv upnika, kot je predviden za primer, ko rok izpolnitve ni določen, ni bil potreben.
invalidnina za telesno okvaro - dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - poklicna bolezen
Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju tožnika, da so bile operacije iz leta 2008, 2010 in 2011 posledica poklicne bolezni. Do pravnomočnih odločb o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti in priznane telesne okvare pri tožniku nikoli ni bilo ugotovljenih telesnih okvar oziroma zdravstvenih težav, ki bi imele poklicni vzrok.
Sodišče je utemeljeno izpostavilo, da so pri priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo upoštevne le primarne potrebe za fiziološko eksistenco zavarovanca. Zaradi navedenega v tem sporu ne morejo biti pravno relevantne navedbe tožnika, da ne more sam čistiti in pospravljati stanovanja, prati umazanega perila in druge podobne aktivnosti. Te aktivnosti sicer pomembno vplivajo na samo življenje, vendar glede na zakonsko dikcijo pri oceni sposobnosti za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo niso ključne.
ZPP člen 196, 201, 201/4, 202, 202/1, 339, 339/1, 356, 362, 362/1.. ZPIZ-2 člen 68.. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni (2003) člen 4, 4/4.. ZDSS-1 člen 61, 62.
Dokaz s specialistom dermatološke stroke je bilo sodišče dolžno izvesti že na podlagi napotil pritožbenega sodišča iz predhodnega razveljavitvenega sklepa, kot pravilno poudarja pritožnica. Čeprav je toženec dokaz z izvedencem dermatologom v tujini iz razlogov „ekonomičnosti“ umaknil, sodišče temu glede na načelo materialne resnice (61. člen ZDSS-1) in preiskovalno načelo (62. člen ZDSS-1) ne bi smelo slediti. Ne glede na umaknjen dokazni predlog z izvedencem iz tujine bi tudi zaradi pravnomočne razsoje, da je vzrok začasne nezmožnosti za delo poklicna bolezen, dokaz s specialistom dermatološke stroke moralo izvesti celo po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065591
KZ-1 člen 47, 74, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 340, 340/1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja - storilec kaznivega dejanja - enovito kaznivo dejanje - enoten naklep - protipravna premoženjska korist - premoženjskopravni zahtevek - stranska denarna kazen - koristoljubnost - neposredno izvajanje dokazov - odstop od načela neposrednosti - branje zapisnikov o izpovedbah prič po odredbi senata - duševna bolezen
Za presojo premoženjske koristi ni bistven upnikov, temveč dolžnikov vidik. Posojilojemalec, ki predmeta posojilne pogodbe ob zapadlosti ne vrne, v tem delu razpolaga s premoženjem, ki mu ne pripada, to pa pomeni premoženjsko korist. Navedena ugotovitev izhaja iz teoretične razlage protipravne premoženjske koristi kot čistega presežka premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Po tej teoriji se v čisti presežek premoženja morajo všteti tudi obogatitve, ko se storilec ali kdo drug s storitvijo kaznivega dejanja ali zaradi njega izogne obveznemu izplačilu iz svojega premoženja. Premoženjska korist mora biti tudi protipravna, kar ne bo, če si pridobitelj s kaznivim dejanjem povrne dolg.
Stransko denarno kazen je moč izreči tudi v primeru, kadar se koristoljubnost ne nanaša le na lastno, ampak tudi na tujo obogatitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00056061
KZ-1 člen 62, 62/2.
preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - rok za preklic pogojne obsodbe - tek rokov - narava roka - procesni rok - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
Pri izračunu izteka roka za preklic pogojne obsodbe je treba upoštevati vpliv epidemije Covid-19 na tek rokov. Od tedaj, ko se izteče rok za izpolnitev obveznosti in ko sodišče začne s postopkom preklica pogojne obsodbe ima rok za preklic pogojne obsodbe naravo procesnega roka (ustaljena sodna praksa: I Ips 22807/2014, 6. 5. 2021, II Kp 46744/2015, 20. 7. 2021, IV Kp 54100/2017, 4. 11. 2021, VII Kp 43814/2015, 15. 9. 2021). V nujnih zadevah so procesni roki sicer tekli ves čas epidemije, zadeve preklica pogojne obsodbe pa niso nujne zadeve, kot jih opredeljuje Zakon o sodiščih (ZS) v tretjem odstavku 83. člena in kot so bile dodatno opredeljene v 2. točki Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena ZS zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. 165/2020 s 13. 11. 2020). V nenujnih zadevah je v času epidemije Covid-19 dvakrat prišlo do prekinitve teka procesnih rokov. Prvič z že navedeno odredbo v času od 16. 03. 2020 do 31. 5. 2020 in ponovno v času od 16. 11. 2020 do 31. 1. 2021 z Odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS 2/21 s 7. 1. 2021), vsakič za 77, skupno za 154 dni.
Zastaralni rok v času, v katerem se stranki šele pogajata o obstoju in o bistvenih sestavinah (domnevne) obveznosti, ne more teči. Za določitev obsega in višine škode ni odločilnega pomena osebno mnenje oškodovanca o obstoju škode, pač pa, ali so oškodovancu znani oz. bi mu morali biti znani objektivni kriteriji, na podlagi katerih lahko določi obseg in višino škode.
Razmerje med strankama je po oceni pritožbenega sodišča izključno javno pravne narave, kar pomeni, da obe stranki nastopata v funkciji izvrševanja javnega interesa, zaščita rodovitne zemlje je v javnem interesu. V javnem interesu pa je tudi gradnja prometne infrastrukture, v obravnavanem primeru gradnja AC. 24. člen Uredbe določa način za reševanje tega konflikta interesov tako, da bi bili škodljivi vplivi gradnje AC na plodno zemljo zmanjšani na najmanjšo možno mero, da pa po drugi strani ne bi onemogočali ali pretirano ovirali izgradnje AC. Tožeča stranka je le sekundarni upravičenec do razpolaganja z morebitnimi presežki humusa, ki ji pripadajo pod pogojem, da viški ob smotrni uporabi izkopanega materiala dejansko nastanejo.
postopek osebnega stečaja - načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - dolžnikov dolžnik - pravica do pritožbe
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ima na podlagi 126. člena ZFPPIPP pravico vložiti pritožbo proti sklepu, izdanem v postopku zaradi insolventnosti, vsaka stranka tega postopka, upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, pa samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Ker je s tem področje pritožbe zoper sklep v ZFPPIPP urejeno, smiselna uporaba zakona, ki ureja pravdni postopek, na temelju prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP ne pride v poštev.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057020
Direktiva 2002/91/ES evropskega Parlamenta In Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb člen 1. Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS člen 1. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb člen 9, 10. Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb preambula točka 18. Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES člen 1. ZVO-1 člen 146g. EZ-1 člen 315, 315/2, 315/6.
neizvedba javnega razpisa - ugovor pasivne legitimacije - odškodninski zahtevek - odškodninska odgovornost države zaradi neimplementacije direktive - odškodnina - nepovratna finančna spodbuda Eko sklada - denarna subvencija iz eko sklada - energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - pričakovana pravica
Dokumenti, na katere se sklicuje tožeča stranka (akcijski načrti), ne vzpostavljajo položaja, ko bi naslovljenci ali ciljne skupine ukrepov, določenih v teh programih, pridobili karkoli več od golega pričakovanja, da bodo sprejeti javni razpisi za dodelitev sredstev. Kot navaja prva toženka v odgovoru na tožbo, ti načrti na strateški ravni določajo cilje in ukrepe, za realizacijo pa so potrebni tudi nadaljnji izvedbeni akti. Načrti sami po sebi ne dajejo nobenih pravic. Potrebujejo nadaljnjo izvedbo, preko ustreznih javnih razpisov. Pravico do finančnih spodbud prijavitelji na javne razpise dobijo šele s prijavo na javni razpis in izdajo upravne odločbe v takem javnem razpisu (tako 146.g člen ZVO-1). Zato ni mogoče govoriti o nastanku pričakovane pravice zgolj s predvidenimi ukrepi v akcijskih načrtih.
Pogoje za odškodninsko odgovornost države zaradi neimplementacije direktiv je SEU razvilo v sodbi C-6/90-Francovich, kjer je postavilo naslednje pogoje. Prvi pogoj je, da mora cilj, predpisan z direktivo, vsebovati podelitev pravic posameznikom. Drugi pogoj je, da je mogoče opredeliti vsebino teh pravic na podlagi določb direktive. Tretji pogoj je obstoj vzročne zveze med kršitvijo obveznosti države in škodo, ki so jo utrpeli oškodovanci.
ZFPPIPP člen 48. ZPP člen 298, 298/2. ZDavP-2 člen 85, 85/5, 353a, 353a/4.
začetek postopka osebnega stečaja - načelo koncentracije postopka - načelo hitrosti postopka - preložitev naroka - vročitev - možnosti za pripravo obrambe - skrbnost stranke - predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost - elektronsko vročanje prek portala eDavki - domneva vročitve
Preložitev naroka mora biti izjema, ne pa pravilo. Dopustna je le v primeru, če je izkazana zadostna skrbnost stranke same.
Dolžnik, ki roka za podajo odgovora na vlogo ni izkoristil ter na narok ni pristopil skupaj s pooblaščencem, se zato neutemeljeno sklicuje na to, da bi moralo sodišče prve stopnje narok preložiti. Po presojo pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da upravičeni razlogi za preložitev naroka niso podani.
Dolžnik tudi s pritožbenimi navedbami, da mu predizpolnjeni obračun prispevkov za socialno varnost ni bil vročen, ne more uspeti, saj se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem, ko je davčni organ le-tega odložil v portal eDavki.