CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00055950
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOZP člen 31. OZ člen 964.
ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalno kritje - zavarovalna vsota (limit) - izčrpanje zavarovalne vsote
Dolžnik je uveljavljal opozicijski razlog prenehanja terjatve, saj je navedel, da je njegova obveznost prenehala z izčrpanjem zavarovalnega kritja, do česar je prišlo že po pravnomočnosti izvršilnega naslova, zato tega v pravdnem postopku ni mogel uveljavljati.
Zavarovalno kritje je že po samem zakonu omejeno z zavarovalno vsoto oziroma zavarovalnim limitom, do zatrjevanega prenehanja terjatve s počrpanjem zavarovalnega kritja pa se sodišče ni opredelilo in tudi ni presodilo, ali gre za dejstva, ki bi jih dolžnik lahko že uveljavljal v pravdi ali ne.
ugovor zoper sklep o izvršbi - res iudicata v izvršilnem postopku - identiteta zahtevkov - pravna narava zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)
Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu (seveda pod pogojem, da so za to izpolnjene tudi druge procesne predpostavke) vsebinsko odloči.
ZIZ člen 15, 21, 21/2, 38, 38/5, 55, 55/2. ZPP člen 165, 165/1, 365, 365/1, 365/1-2.
izvršilni postopek - ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - paricijski rok - opredelitev datuma zapadlosti terjatve - načelo formalne legalitete - izjema - pritožbeni stroški
Dejstvo, da v sodbi rok za izpolnitev ni določen, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZIZ, ne predstavlja ovire za dovolitev izvršbe. Upnik lahko predlog za izvršbo na podlagi takšne sodbe vloži že takoj po nastopu njene pravnomočnosti, sodišče pa mora v izvršilnem postopku nato določiti rok, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni v sodbi določeno obveznost, preden se za izterjavo te obveznosti (po poteku tega roka in torej po nastopu izvršljivosti) opravi izvršba. Ne glede na to, ali je paricijski rok določen že v izvršilnem naslovu ali pa ga na podlagi drugega odstavka 21. člena ZIZ določi izvršilno sodišče, paricijski rok ne odlaga zapadlosti dolžnikove terjatve, ampak vpliva na odložitev pravice upnika zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je sicer že ugotovljena in dolžniku v plačilo naložena s sodno odločbo.
Dolžnica svojih trditev, da ne obstoji terjatev hipotekarnega upnika, ki bo poplačana pred upnikom tega postopka, ni uspela izkazati, saj je hipoteka v zemljiški knjigi pri predmetni nepremičnini vknjižena za terjatev, ki ne temelji na izvršilnem naslovu, na podlagi katerega teče predmetni izvršilni postopek.
ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00055711
KZ-1 člen 47, 47/5, 87, 87/1, 158, 158/3, 160, 160/1, 160/6, 168, 168/2. ZKP člen 236.
kršitev kazenskega zakona - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - denarna kazen - pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - prizadetost oškodovanca - razbremenitev odgovornosti - direktni naklep - pravna dobrota oprostitve pričanja - kazenska sankcija
V kolikor je zagovornik z navedenim meril na kršitev kazenskega zakona, je povedati, da kršitev kazenskega zakona kot posledica zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ni mogoča.
ZŠtip-1 člen 2, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. OZ člen 240.. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
vračilo štipendije - pravna praznina - višja sila - ekskulpacija - dokončanje študija
Ni mogoče slediti očitkom tožene stranke, da bi tožnica brez težav ujela rok, če bi se pravočasno lotila pisanja diplomske naloge. Ravno nasprotno. Le ob ustreznih usmeritvah in podpori ter manjši obremenjenosti somentorice in mentorice, bi bilo mogoče izključiti soodgovornost fakultete. Z vidika tožnice je torej obstoj višje sile izven njene sfere za zamujeno izdelavo diplomske naloge. Prvostopenjsko sodišče pravilno zaključuje, da je v obravnavanem primeru podan ekskulpacijski razlog iz 240. člena OZ in zato tožnica prejetih štipendij ni dolžna vrniti.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni - neuveljavljanje sodnega varstva - dokončna odločba
Ker je izkazano, da tožnik ni izčrpal predsodnega pravnega varstva, ni podane procesne predpostavke za meritorno sojenje kot pravilno ugotavlja sodišče, ki je tožbo zaradi navedenega razloga ob uporabi določil 274. člena ZPP v zvezi s 75. členom ZDSS-1 zavrglo.
pravica do vdovske pokojnine - razveza zakonske zveze - kumulativna izpolnitev pogojev - neprava obnova postopka
Priznanje pravice do preživnine s sodno odločbo in uživanje preživnine do smrti zavarovanca sta pogoja, ki sta v 54. členu ZPIZ-2 določena kumulativno. Ko eden izmed pogojev ni izpolnjen, pravica do vdovske pokojnine ne more biti priznana. Ker tožnica do smrti zavarovanca nikoli ni bila uživalka preživnine, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do vdovske pokojnine. To velja ne glede na to, da je zavarovanec pred izdajo sodne odločbe o upravičenosti do preživnine po nepreskrbljenem zakoncu umrl.
Kot izhaja iz citiranih določb ZFPPIPP, torej nikjer ni izrecno določeno, da varščina pomeni utrditev obveznosti draženja na dražbi in sodelovanja na dražbi, pač pa je zgolj utrditev obveznosti za sklenitev prodajne pogodbe. Drži sicer, da tudi teorija v zvezi z varščino opozarja, da potencialni dražitelj samo s tem, ko na podlagi razpisa dražbe plača varščino, ne prevzame obveznosti pristopiti in sodelovati na dražbi. Varščina je namreč plačana za utrditev obveznosti skleniti pogodbo. Obveznost skleniti pogodbo pa za dražitelja nastopi, če na dražbi uspe. Če pa dražitelj ponudbe na dražbi ne da, obveznost skleniti pogodbo ne more nastati. Če torej dražitelj k dražbi sploh ne pristopi, pravnega temelja na podlagi prej razloženih splošnih pravil, določenih v OZ, na podlagi katerega bi razpisnik imel pravico obdržati varščino, ni. Vendar pa razpisnik lahko v razpisu dražbe izrecno določi drugačno konkretno pravno pravilo. Določitev takega pravila tudi ne prepoveduje nobena določba ZFPPIPP, kar se je v tem primeru tudi zgodilo, saj je upraviteljica v dražbenih pogojih pod točko 6. razpisa dražbe izrecno opozorila, da s plačilom varščine dražitelj sprejme obveznost pristopiti k javni dražbi in sprejeti izklicno ceno, upravitelj pa zadrži varščino, če dražitelj, ki je edini plačal varščino, ne pristopi k javni dražbi in ne sprejme izklicne cene.
Bančna garancija je bila neupravičeno unovčena, ker je tožeča stranka pristopila k reševanju reklamacije, si ves čas prizadevala rešiti reklamacijo v sodelovanju s toženo stranko, odkriti vzrok za napako v delovanju optičnega vodnika, ki v času reševanja reklamacije ni bil znan in je toženi stranki še pred iztekom veljavnosti obstoječe bančne garancije tudi izročila dne 24. 12. 2014 podaljšano bančno garancijo do dne 4. 6. 2015. Tožena stranka pa je bančno garancijo kljub temu unovčila zaradi bližajočega se poteka njene veljave, izgube zaupanja v tožečo stranko, slabega likvidnostnega položaja tožeče stranke in zaščite lastnih poslovnih interesov, kar pa seveda ni namen tega instituta zavarovanja in je ravno takšno ravnanje tožene stranke v nasprotju s 5. in 7. členom Obligacijskega zakonika.
prenos lastninske pravice - določitev nujne poti - prepoved zlorabe
Lastninsko in druge stvarne pravice je treba izvrševati v skladu s temeljnimi načeli tega zakona, z njihovim namenom in z naravo stvari. Ali je v tako postavljene okvire mogoče umestiti tudi prenos lastninske pravice na parceli št. 423/1 na predlagateljico in s tem vzročno-posledično povezan predlog za določitev nujne poti v obravnavani zadevi, pa bo stališče primorano zavzeti prvostopenjsko sodišče, saj se do navedb nasprotnega udeleženca v tej zvezi v izpodbijanem sklepu ni argumentirano opredelilo.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 6, 6/1, 6/1-e, 7, 7/1, 7/1-a, 17, 17/2, 20.
mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu - mednarodni tovorni list (CMR) - odškodnina - izguba blaga
Glede na neizpodbijane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o neustrezni dokumentaciji je po mnenju pritožbenega sodišča za presojo odgovornosti treba uporabiti določbi 6. in 7. člena CMR Konvencije o vsebini tovornega lista. Prvi odstavek 6. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati tovorni list (CMR pogodba). Pod točko e) je navedeno, da mora tovorni list vsebovati tudi kraj in naslov prejemnika. Če je podatek o kraju in naslovu prejemnika nepravilen in neustrezen, za vse stroške, izgubo in škodo, ki jo pretrpi prevoznik zaradi tega, odgovarja pošiljatelj. Ker med pravdnima strankama ni sporno, da blago šteje za izgubljeno, tovorni list (CMR pogodba) pa ne vsebuje ustreznih podatkov v skladu s 6. členom CMR Konvencije, je v skladu s točko a) prvega odstavka 7. člena za izgubo odgovoren pošiljatelj in ne prevoznik.
Glede na vsebino in obseg je "Pripravljalno vlogo 2" mogoče šteti za kratek dopis. V njem je navedeno le, da je bila tožnica 9. 4. 2021 na psihiatričnem pregledu, priložen je medicinski izvid in predlagano, da se ga predloži izvedenskemu organu. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP vloge zagotovo ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo med postopkom iz 2. tč. 15. tarifne številke OT, temveč kvečjemu za kratek dopis po 4. točki 39. tarifne številke OT ter priznati 20 točk, kot podrejeno predlaga pritožba. Enako velja za vlogo z dne 17. 6. 2021.
Takšna zavestna odločitev obsojenca, da kazni hišnega zapora ne bo izvrševal na naslovu stalnega prebivališča, pa kaže na namen obsojenca izigrati sistem hišnega zapora, zaradi česar so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da je obsojenec zlorabil zaupanje, ki mu ga je sodišče podelilo z ugoditvijo njegovi prošnji za izvršitev kazni s hišnim zaporom.
sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku - popravni sklep - izrek sklepa - očitna pisna pomota sodišča
Pritožbena izvajanja, da je z izpodbijanim popravnim sklepom sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ko je v popravnem sklepu navedlo, da se prizna ločitvena pravica v višini 39.682,78 EUR, ne držijo. Sodišče prve stopnje je v prvotnem sklepu z dne 26. 1. 2022 v izrek povzelo končni seznam preizkušenih terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila sporna terjatev v njem navedena in niti dolžnica niti upnik zoper njo nista ugovarjala, torej očitno vsebinskih ugovorov zoper njo nista imela. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je pri (ne)zapisu zneska 39.682,78 EUR šlo za očitno pomoto sodišča prve stopnje, ko iz končnega seznama preizkušenih terjatev pomotoma ni prepisalo ločitvene pravice v višini 39.682,78 EUR.
ZPIZ-2 člen 69, 69/1, 126, 126/7, 127.. ZUTD člen 8, 9, 9/1.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugem ustreznem delu - III. kategorija invalidnosti - pravica do starostne pokojnine
Tožnik od 9. 2. 2010 dalje ni več v delovnem razmerju. Tožnik tudi ni obvezno zavarovan na podlagi ZPIZ-2 niti ni na poklicni rehabilitaciji. Tožnik je s 25. 5. 2021 izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in ta pravica mu je bila tudi že priznana. V tem primeru so torej izpolnjeni vsi z zakonom določeni pogoji za odločitev, kot jo je sprejela tožena stranka, in sicer da tožniku preneha pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - načelo hitrosti postopka - hitrost postopka zavarovanja
Stiki so pred nedavnim pravnomočno urejeni in tečejo, koristi mladoletnega sina pravdnih strank pa sodišča od leta 2013 praktično neprestano preverjajo v različnih postopkih. Ker so družinska razmerja spremenljiva, zgoraj opisano še ne pomeni, da stikov ni mogoče ponovno (začasno) urejati. Vseeno pa to ne pomeni, da pravnomočnost v teh zadevah nima nikakršnega pomena in je mogoče o družinskih vprašanjih neprestano in vsakokrat drugače odločati. Za ponovno odločanje morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji - odločilne okoliščine se morajo (pravno) pomembno spremeniti.
Ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe mora sodišče res ravnati hitro, a pri tem tudi upoštevati okoliščine vsakega posameznega primera. Če se izkaže, da ponujene trditve in predloženi dokazi utemeljujejo dejanski sklep o tem, da je otrokova korist verjetno ogrožena, mora brez odlašanja izdati začasno odredbo, ne da bi kopičilo nadaljnje dokaze. Takrat, ko sodišče ob prejemu predloga za izdajo začasne odredbe oceni, da ponujene trditve in predloženi dokazi ne utemeljujejo dejanskega sklepa o ogroženosti otrokove koristi (ali kot v tem primeru, ko trditev o ogroženosti otrokove koristi v predlogu sploh ni), pa ni pravno utemeljenega razloga za izjemno hitenje z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Hitrost v postopku z začasno odredbo je namenjena varstvu upnikovega (v postopkih za varstvo koristi otroka pa seveda v prvi vrsti otrokovega) položaja in ni sama sebi namen.
tožba zaradi motenja posesti - posestno varstvo - ekonomski interes za posestno varstvo - soposest - izključna posest - dokazna ocena izpovedi prič
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opravilo pristransko dokazno oceno, ker ni navedlo, zakaj je pri odločitvi bolj verjelo pričam tožnika kot pričam toženca, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri dokazni oceni natančno obrazložilo in navedlo razloge, ki jih kot pravilne, prepričljive in življenjsko logične sprejema tudi pritožbeno sodišče, zakaj ni sledilo izpovedbam prič, ki jih je predlagal toženec.