Tožnici je delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za uradniško delovno mesto podsekretar, prenehalo po samem zakonu iz razloga, določenega v točki 1 prvega odstavka 154. člena ZJU, v zvezi s čimer je toženka izdala presojani ugotovitveni sklep z dne 18. 11. 2020; tožnica v roku treh mesecev od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2019 ni opravila strokovnega izpita iz upravnega postopka.
Sodišče je tožnici za zlom zunanjega gležnja levega zgornjega skočnega sklepa, zvin levega kolena in udarnino hrbtnega dela prsnega koša, ki jih je zadobila v škodnem dogodku, prisodilo 10.900 EUR, kar predstavlja približno devet povprečnih neto plač.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00057780
KZ-1 člen 296, 296/1.. ZKP člen 483, 483/2.. KZ-UPB1 člen 73.
mladoletniki - ustavitev postopka - nasilništvo - kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki - spravljanje v podrejen položaj - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike
Mladoletnice in oškodovanka so si dobesedno skočile v lase s tem, da jo je oškodovanka odnesla slabše, ker so bile nasprotnice, sicer sestre A., v premoči. V prvotnem prerivanju in nato pretepu, ki je trajal nekaj minut, tudi oškodovanka ni ostala povsem pasivna, saj je sama lasala C. A., ki jo je šele po tistem udarila v obraz, kar je najverjetneje imelo za posledico poškodbo nosu. Okoliščina, da sta ju pri tem sestri C. A. držali vsaka za roko, sicer potrjuje pritožbeno razlago, da je bila oškodovanka v tistem trenutku nemočna, vendar tega ni mogoče enačiti z zakonskim znakom spravljanja v podrejen položaj. Šlo je namreč le za trenutno situacijo, ki se je odvila v običajnem pretepu s praskanjem, lasanjem in udarjanjem, objektivno gledano pa takšno dejanje ni doseglo tiste intenzivnosti, da bi prešlo v nasilništvo z izživljanjem nad nemočno žrtvijo. Prav tako tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo dokazano ugašanje cigarete na vratu oškodovanke, saj ni bilo videti nobenih poškodb. Tudi ne drži, da naj bi z nasiljem pričele mladoletnice, saj kot se je pokazalo v pripravljalnem postopku, je bila prav oškodovanka tista, ki je pričela pihati cigaretni dim v obraz A. A. in jo s tem izzivala.
Namen vzgojnih ukrepov ni v kaznovanju, pač pa v prevzgoji in pravilnemu razvoju, če je to potrebno.
ZPP dopušča udeležbo v postopku vsakomur, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank. Pravni interes v smislu te določbe je podan, kadar je intervenient do stranke, ki se ji pridruži ali do predmeta spora v takšnem pravnem razmerju, da bi odločba, ki bi bila za stranko neugodna, kakorkoli škodljivo vplivala na položaj intervenienta.
ZPP člen 151, 152, 163, 163/1, 163/2, 180, 310, 310/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2-3, 296, 296/5, 301, 301/4, 354, 354/1.
stroški pravdnega postopka - zahtevek za povračilo stroškov - prekoračitev zahtevka - stečajni postopek nad toženo stranko - nastanek pravdnih stroškov - nastanek terjatve - izrek odločbe - stroški stečajnega postopka - stroški do začetka stečajnega postopka - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Terjatev za plačilo pravdnih stroškov, tako za tiste, ki nastanejo do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, kot tudi tiste, ki nastanejo po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, nastane šele z odločitvijo sodišča o pravdnih stroških. Upnik v trenutku, ko vloži predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, terjatve za do tedaj nastale pravdne stroške še nima. Pred začetkom stečajnega postopka je lahko tožnica v pravdi uveljavljala (določno) le terjatev v okviru glavnega zahtevka. Zato o vseh pravdnih stroških (tistih, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka in tistih, ki nastanejo v nadaljnjem pravdnem postopku) odloči pravdno sodišče na koncu pravdnega postopka z dajatvenim sklepom in se terjatev za plačilo pravdnih stroškov poplača kot strošek stečajnega postopka in ne kot upniška terjatev.
rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pravnega sredstva
Že sama narave pravice do pravnega sredstva ter zahteva po pravni varnosti, ki izhaja iz načela pravne države, narekuje potrebo po omejevanju pravice do pravnega sredstva. Zato so v procesnih zakonih določeni roki za vložitev pravnega sredstva zoper odločbe oblastnih organov in v kolikor v predpisanem roku pravno sredstvo ni vloženo, o njem ni več mogoče vsebinsko odločati oziroma presojati njegove utemeljenosti.
ZP-1 člen 202.č, 202.č/1. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odgovornost za prekršek
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.
ugovor zoper plačilni nalog - pravočasnost ugovora - začetek teka roka za vložitev ugovora - opozorilo - res iudicata
Ker opozorila iz sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 sklep pritožbenega sodišča ni imel, je sodišče prve stopnje z dopisom tožnika med drugim opozorilo, da rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog začne teči naslednji dan po vročitvi tega dopisa. Ker je tožnik vložil ugovor v osmih dneh od prejema tega dopisa, bi torej moralo sodišče prve stopnje o njem meritorno odločiti.
upravičeni razlogi - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim predlagatelj taksne oprostitve ne more razpolagati, če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ni zakrivil po lastni volji.
Dejanski stan prekrška je vezan na dejanje direktorja kot odgovorne osebe pravne osebe. Tudi iz spisovnih podatkov izhaja, da je tuji prekrškovni organ zaprosil, da se njegova odločba prizna v izvršitev zoper fizično osebo, oziroma je na potrdilu kot osebo, ki ji je bila izrečena denarna kazen navedel fizično osebo. Glede na navedeno pa pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi sodišča prve stopnje, da je bila, ker direktor kot odgovorna oseba ni sporočil zahtevanih podatkov, denarna kazen izrečena pravni osebi, protispisni in posledično nerazumljivi, zaradi česar se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom v to, ali se postopek sploh vodi zoper pravo osebo.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo utemeljiti zgolj na izvedenskem mnenju. Ravno zaradi dejstva, da sodišče ne razpolaga z medicinskim znanjem, je postavilo izvedenski organ, ki je proučil medicinsko dokumentacijo v spisu. Ni sodišče tisto, ki bi tolmačilo medicinske izvide, temveč je to stvar izvedenca, ki ima zato tudi ustrezno znanje. Pritožbene navedbe, da bi torej moralo sodišče večjo težo pokloniti posameznim izvidom, so zato neutemeljene.
ZUJIK člen 11, 11/6, 20, 21, 83, 87, 87/2, 87/3.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 8.. ZPP člen 8.. ZUP člen 210, 210/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - vpis v razvid samozaposlenih v kulturi
Ker je pri tožnici prišlo do šestmesečnega zamika med izdajo izpodbijane odločbe in odločbe o vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi, je pravilen zaključek sodišča, da je s takšnim načinom odločanja lahko kršena tožničina pravica do socialne varnosti. Ravno istočasnost odločanja zagotavlja socialno šibkejšim posameznikom ob zavrnitvi zahteve za plačilo prispevkov za socialno varnost s strani države možnost da se odločijo, da ne želijo biti vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi. Neuspešna morajo tako ostati pritožbena zatrjevanja o povsem dveh ločenih in nepovezanih postopkih. Sodišče ne zatrjuje, da gre za en postopek, temveč da gre za dva ločena postopka, ki pa morata zaradi namena, ki ga zasledujeta zakon in uredba, potekati sočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055967
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 343, 343/4. ZDavP-2 člen 93, 93/3, 126, 126/6, 126a. OZ člen 335, 335/1. ZUstS člen 21, 21/1, 23, 23/1.
ugovor po izteku roka - davčna izvršba - zastaranje davčne obveznosti - s hipoteko zavarovan davčni dolg - pravni interes za pritožbo - ustavnost zakonske določbe - vrstni red poplačila - vračunavanje plačil
Davčne obveznosti, ki bi sicer absolutno zastarale in jih iz tega razloga v postopku davčne izvršbe ni več mogoče prisilno izterjevati, se še vedno lahko poplačajo, vendar pa le v sodni izvršbi na nepremičnino in pod pogojem, da so zavarovane s hipoteko na tej nepremičnini in da je bil za njihovo izterjavo še pred potekom zastaralnega roka že vložen predlog za izvršbo.
Očitke, da je 126.a člen ZDavP-2 neustaven in praktično izničuje pomen absolutnega zastaranja ter je v nasprotju z Ustavo RS ter v nasprotju z načelom zaupanja v pravo in s pravno predvidljivostjo, višje sodišče zavrača kot neutemeljene, saj je izjema iz 126.a člena ZDavP-2, ki dopušča možnost poplačila zastaranih, a predhodno s hipoteko zavarovanih davčnih obveznosti v sodni nepremičninski izvršbi, zakonsko določena in že zato ne more biti pravno nepredvidljiva in po mnenju višjega sodišča tudi ne posega v načelo enakosti in v pravico do sodnega varstva. Zastaranje namreč ne pomeni prenehanja obveznosti, temveč z zastaranjem preneha le pravica zahtevati njeno izpolnitev. Temeljno materialnopravno upravičenje upnika torej še vedno obstaja, kar pomeni, da se še vedno poplačuje obstoječa dolžnikova davčna obveznost, za katero zakon izrecno določa izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka oziroma izjemo od prenehanja pravice do izterjave.
Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu: stroški postopka pobiranja davka, obresti, davek, denarne kazni in globe in stroški tega postopka.
Pri presoji pravne narave sklenjene pogodbe namreč ni ključen samo formalni naziv pogodbe, temveč je treba iskati skupen namen oziroma interes pogodbenih strank, ki sta ga zasledovali pri sklenitvi pogodbe. Sodišče prve stopnje je ta namen ugotovilo, in sicer je na podlagi več izvedenih dokazov in ugotovitev pravilno zaključilo, da je bil skupni namen pogodbe dejansko tak, kot je bil izrecno zapisan v pogodbi, torej da si zapustnica zagotovi vso morebiti potrebno pomoč in oskrbo v starosti.
pravno odločilna dejstva - vročitev plačilnega naloga - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - pravnomočnost
Ker iz overjenih fotokopij plačilnih nalogov jasno in nedvoumno izhaja, da so storilcu bili vsi plačilni nalogi vročeni osebno na kraju storitve prekrška, kar je tudi potrdil s svojim podpisom, so pritožbene trditve, da storilcu plačilni nalogi niso bili pravilno vročeni, brez vsakršne osnove. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo nobenih pomislekov v pravilnost ugotovitve pravnomočnosti plačilnih nalogov zaradi česar je smiselno uveljavljani pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljen.
Na podlagi pregleda overjenih fotokopij plačilnih nalogov in odločbe o prekršku je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo podatke o kazenskih točkah, ki so bile storilki izrečene v obdobju dveh let ter da tako ni nobenega dvoma o tem, da je storilka storila tudi prekrška dne 10. 6. 2020 in 27. 7. 2020, za katera so ji bile izrečene vsakič po 3 kazenske točke. Tako so brez vsakršne osnove pritožbene navedbe, da teh kazenskih točk ni pridobila oziroma da jih je pridobila pred februarjem 2020.
Tožeča stranka s plačilom B. d.o.o. torej ni plačevala tuj dolg, temveč svoj dolg do tožene stranke, saj ima podizvajalec pravico do neposrednega zahtevka za plačilo do naročnika, čeprav ta ni njegov sopogodbenik, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki in sicer, da v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec in v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. S pravnomočno sodno odločbo so bili ugotovljeni pogoji po 631. členu OZ in ko je tožeča stranka po sodni določbi plačala B. d.o.o., je dejansko in pravno plačala svoj dolg. Tako ima prav pritožba, da tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga vtožuje na podlagi 275. člena OZ ni utemeljen.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/2, 30/2-3, 46, 47, 48.
pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izključna pristojnost - navezne okoliščine
Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 6, 52, 52/1, 52/1-a, 52/2, 52/2-b, 52/3.. Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Besedilo velja za EGP in Švico) (2009) člen 12.. ZPIZ-1 člen 5, 36, 39, 50, 406, 409.. ZPIZ-2 člen 4.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - zavarovalna doba - vajeništvo - zavrnitev dokaznih predlogov
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letih od 1961 do 1963 urejal ZPZ/57 in ne TZPZ/64. Po ZPZ/57 so za starostno pokojnino bile obvezno zavarovane osebe v delovnem razmerju (12. člen) ali osebe, ki so opravljale samostojni poklic (13. člen). V 49. členu ZPZ/57 je bilo izrecno določeno, da se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec vajenec, ki se je redno šolal, ne glede na starost, izvzemši primere iz 27. člena zakona. Čas vajeniške dobe, sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v letih 1961 do 1963 ni bil nikoli všteven v zavarovalno dobo, saj vajenci po takratnih izobraževalnih programih niso bili pokojninsko in invalidsko zavarovani po določbah 12. do 16. člena ZPZ/57, kot zmotno in brez kakršnekoli dejanske in pravne podlage zatrjuje pritožba. V dosedanji sodni praksi je bilo dosledno poudarjeno, da so bili vajenci in učenci strokovnih šol s praktičnim poukom sicer zdravstveno zavarovani za vse zavarovane primere, ne pa pokojninsko invalidsko po takratnih predpisih. Torej niti po ZPZ/57.