OZ člen 134, 171, 179. ZPP člen 41, 41/2, 163, 163/3, 163/4, 185, 185/3, 286, 286/3.
kršitev osebnostne pravice - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - poseg v čast in dobro ime - osebnostna pravica na lastni podobi - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - družbena omrežja - relativno javna oseba - interes javnosti - duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - odstranitev objave - soprispevek oškodovanca - splošni interes javnosti - svoboda izražanja - protipravno ravnanje - prekluzija - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - sprememba tožbe - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Z objavo fotografije in posnetka pogovora s pomočjo hišnega nadzornega sistema (brez tožničinega soglasja), ki ni potekal na javnem prostoru, ampak je šlo za zasebni pogovor, ki niti ni prispeval k razpravi v javnem interesu ali k odzivu na tožničine objave, je bilo poseženo v njeno osebnostno pravico.
Četudi bi tožnica uživala kokain v času nosečnosti, to ne daje pravice tožencu, da o slednjem, kot tudi njenem zdravstvenem stanju, ki ga podaja na podlagi lastne ocene, o tem piše na svojem družbenem omrežju brez privolitve tožnice. Pravica do osebnega življenja res ni neomejena, posegi vanjo so lahko dovoljeni v interesu posameznika ali splošne javnosti, česar pa toženec ni izkazal. Splošnega interesa javnosti za seznanitev s to informacijo na svojem odprtem profilu na družbenem omrežju, ni mogoče utemeljevati v primeru, da je za informacijo izvedel kot bivši mož. Takega pisanja pravica do svobode izražanja ne zajema. Ni odločilno, da je tožnica relativno javna oseba. Pravico do zasebnosti imajo tudi te osebe. Zapis o uživanju kokaina in o psihičnem stanju tožnice ne predstavlja odziva toženca na tožničine zapise. S tem ne predstavlja svoje plati zgodbe o razpadu zveze.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - specialni povratnik
Pritožbeno sodišče namreč v celoti soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da je izvršitev kazni zapora trenutno edini pravičen, primeren in ustrezen ukrep, ki bo obsojencu preprečil nadaljnje kontinuirano izvrševanje kaznivih dejanj in ga morebiti po prestani kazni celo odvrnil od ponavljanja kaznivih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060541
ZOR člen 364, 371, 383, 387. OZ člen 360, 1060. ZZK člen 1. ZZK-1 člen 1. SPZ člen 1.
darilna pogodba - sklenitev darilne pogodbe - intabulacijska klavzula - zemljiškoknjižno dovolilo - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zastaranje - ugovor zastaranja - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - pretrganje zastaranja - desetletni zastaralni rok - uporaba materialnega zakona
Leta 1996, ko naj bi bila darilna pogodba sklenjena, je bil v veljavi ZZK, ki je opustil zahtevo po zemljiškoknjižnem dovolilu kot pogoju za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – ni imel zahteve po intabulacijski klavzuli. To zahtevo je (ponovno) uvedel dne 1. 1. 2003 uveljavljeni SPZ, v celoti pa je to zahtevo potrdil novi ZZK-1, ki je bil uveljavljen 16. 9. 2003. Šele tedaj – torej od 1. 1. 2003 oziroma od 16. 9. 2003 – je zastaralni rok lahko začel teči. Pred tem tožnik zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga zato tudi ne bi mogel zahtevati. V tem obdobju je prišlo do zadržanja zastaranja (383. člen ZOR in 360. člen OZ), kar pomeni, da zastaralni rok ni tekel. Ker tožnik do 16. 9. 2003 zemljiškoknjižnega dovolila ni potreboval in ga ni mogel zahtevati, je bila tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine rojena šele tega dne.
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago - trditveno breme - napačna dokazna ocena
V tožbi je tožnik navedel, da je bilo dogovorjeno, da mu bo toženka 3 evre, kolikor je plačal iz lastnih sredstev za upravno takso, povrnila. Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da takega dogovora ni bilo. V zvezi s to ugotovitvijo pritožnica sodišču prve stopnje ne očita nikakršne kršitve. Kot je zgoraj pojasnjeno, pa je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano. Vsa pritožbena izvajanja so usmerjena izključno v kritiko (1) prvostopenjskega stališča, da tožnik trditvenega bremena v smeri utemeljitve podjetniške presoje v zvezi z zavodom A. ni zmogel in (2) dokazne ocene sodišča prve stopnje o tem, da je tožnik zlorabil svoj položaj v zvezi z A. Ker pa so ta vprašanja popolnoma nepomembna za odločitev o tožbenem zahtevku, posledično pa tudi za odločitev o pritožbi, pritožbeno sodišče na posamezne pritožbene trditve ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).
zavarovanje dokazov - izvedba dokaza - zaslišanje priče - upravičen razlog za zavarovanje dokazov - pogoji za zavarovanje - opravičena bojazen - oteženo dokazovanje - sklep, zoper katerega ni posebne pritožbe
Dejstvo je, da s starostjo spomin peša, zato je utemeljena bojazen, da bo zaslišanje ostarele priče pozneje težje.
Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo določb 105. in 108. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa, v vsakem primeru pa je odločitev preuranjena, ker sodišče ni pred izdajo izpodbijanega sklepa postopalo, kot je določeno v 8. členu ZVEtL-1.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 35, 172, 172/1, 172/3. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3.
izvršljivost odločitve delodajalca - disciplinska odgovornost delavca - disciplinska sankcija - kazenska sankcija - zaščitna maska - COVID-19 - varnost in zdravje pri delu - upoštevanje delodajalčevih navodil
V VSRS Sodbi IV Ips 10/2021 z dne 21. 9. 2021, na argumentacijo katere se je pri zavrnitvi predloga za izvršbo oprlo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče RS presodilo, da kršitev z odlokom vlade (in ne z zakonom) predpisanega obveznega nošenja maske ne more imeti kaznovalnopravnih posledic. Sankcija, ki jo je Vrhovno sodišče RS presojalo, je bila torej kaznovalnopravne narave in je bila storilcu prekrška izrečena neposredno zaradi kršitve vladnega odloka. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Sankcija, ki je bila z Odločitvijo izrečena delavki (dolžnici), je namreč disciplinske in ne kaznovalnopravne narave.
Sankcija je bila dolžnici izrečena na podlagi 16. in 26. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja – Pravilnik 621 zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker 18. 10. 2021 pri svojem delu v službenih prostorih ni nosila zaščitne maske in s tem ni spoštovala Navodil posebne delovne skupine za koronavirus z dne 17. 8. 2021 (izdanih z namenom preprečitev ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb s Covid-19). Kršitev, ugotovljena v Odločitvi, torej ne temelji na vladnih odlokih, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč na internih in na podlagi zakona sprejetih pravilih delodajalca (upnika), ki jih je delavec dolžan spoštovati in jim slediti. Če pravil ne spoštuje, je delovnopravno disciplinsko odgovoren, sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, pa je izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.
ZPIZ-2H člen 2.. ZPIZ-2 člen 401, 401/1, 401a, 401a/1, 401a/2.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 11.. ZPIZ-2M člen 4.. ZDSS-1 člen 63.
Ob upoštevanju ne samo gramatikalne, pač pa še drugih razlagalnih metod, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se pojem "uživalec pokojnine" iz drugega odstavka 401.a člena ZPIZ-2 ne nanaša na vse uživalce pokojnin, pač pa le na uživalce pokojnine, zavarovance iz 11. člena ZPIZ/83, ki so vplačevali prispevke v enaki višini kot zavarovanci iz drugega odstavka 10. člena ZPIZ/83 oziroma so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za širši obseg pravic.
Za odločanje o (eventuelno vloženi) zahtevi za novo odmero vdovske pokojnine na podlagi ZPIZ-2M je pristojen toženec, sodišče pa v skladu s 63. členom ZDSS-1 šele po predhodno izvedenem predsodnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00056278
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/3, 91, 91/2. ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - zastaralni rok - novo sojenje - zadržanje zastaranja - pravnomočnost sodbe
Ker s pravnomočnostjo sodbe preneha teči zastaranje kazenskega pregona in se v postopku novega sojenja torej ne uporabljajo določbe KZ-1 in ZKP o zastaranju kazenskega pregona, pa je brez podlage tudi pritožbeno sklicevanje pooblaščenca oškodovanke na določbo tretjega odstavka 90. člena KZ-1 (izjema od zastaranja, ko prične zastaranje teči šele od polnoletnosti oškodovanca). Prvostopno sodišče, kot je že navedeno, kazenskega postopka ni ustavilo po prvem odstavku 90. člena KZ-1, temveč po drugem odstavku 91. člena KZ-1.
ustavitev izvršilnega postopka - odločanje o pravnem sredstvu - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik, ki zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni vložil pritožbe in ustavitvi torej ni nasprotoval, ne more pričakovati vsebinske odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tako v primeru, ko sodišče na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavi zaradi umika predloga za izvršbo, kot tudi v primeru, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana v okviru postopka izvršbe in sodišče sklep o ustavitvi izda na tej podlagi, ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
Ali mora sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, kljub ustavitvi meritorno odločiti ali pa izda zgolj procesni sklep o njegovem zavrženju, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali dolžnik po ustavitvi izvršbe še ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Pravni interes ima dolžnik, ki bi mu, če bi se izkazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se torej z odločitvijo o ugovoru njegov pravni položaj lahko izboljšal.
neupravičena obogatitev - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Samostojen sklop trditev pred sodiščem prve stopnje ni bil ugotavljan in dokazno presojan. Zato je potreba razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6.
odločitev o pravdnih stroških - končni uspeh stranke v pravdi - potrebni stroški - nevročitev pripravljalne vloge - pripravljalna vloga - vsebina pripravljalnih vlog - urnina - trajanje naroka
Kot izhaja iz opisane kronologije vlaganja vlog pravdnih strank, je pomembno, da je z vlogami, ki jim tožeča stranka oporeka potrebnost, tožena stranka obrazloženo odgovarjala na predhodne vloge tožeče stranke. Torej bi bilo kvečjemu tožeči stranki očitati kopičenje vlog.
S sklicevanjem na dejstvo, da tožeči stranki navedeni pripravljalni spis ni bil vročen, tožeča stranka stroškovne obveznosti sestave pripravljalnega spisa ne more prevaliti na toženo stranko.
6. člen OT določa, da gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje.
ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-3, 31/2, 31/3, 34.. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 12, 12/1, 12/3.. ZUPJS člen 34, 34/1.. ZUP člen 6, 6/2, 7, 7/2.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - prosti preudarek - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ker tožnik prebiva v stanovanju, katerega lastnica je tožnikova mati, s katero si tudi delita stroške bivanja, je CSD pravilno upošteval, da ima s tem tožnik tudi nižje stroške. CSD je torej v tem primeru utemeljeno v okviru diskrecijske pravice odločil, da ima tožnik zagotovljeno bivanje in da mu je s tem zagotovljena osnovna oskrba v mesečni vrednosti 15 % minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov (tretji odstavek 12. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči). Za odločitev tako ni bistveno, da sta gospodinjstvi ločeni. Bistveno je zgolj, da tožniku ni potrebno v celoti plačevati stroškov za stanovanje, temveč si stroške delita z mamo, kot je to tožnik tudi izpovedal na naroku za glavno obravnavo. Upoštevaje navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni prekoračila meja prostega preudarka. Odločila je v okviru pooblastila, ki ji ga daje 31. člen ZSVarPre.
Zastaranje izvršitve kazni ni obsojenčeva pravica, ampak pravna posledica, ko posamezna kazen v določenem času ni izvršena.
Opozoriti je le, da po četrtem odstavku 94. člena KZ-1 zastaranje izvršitve kazni preneha teči z dnem nastopa enotne ali posamične kazni in da različno kot pri pretrganju kazenskega pregona, nikoli ne začne teči znova.
ZPP, na katerega je sodišče oprlo odločitev o zavrženju ugovora zaradi nepredložitve pooblastila, se v postopkih izvršbe in zavarovanja uporablja le smiselno, torej če ZIZ kot specialni predpis (lex specialis) ne določa drugače. Vloge v izvršilnem postopku so v ZIZ posebej urejene v 29. členu, ki v devetem odstavku določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo (sedaj Državno odvetništvo)) ni treba predložiti pooblastila.
invalidska pokojnina - gostota pokojninske dobe - zavarovalna doba
Morebitna naknadna plačila prispevkov ne omogočajo tolmačenja, da je bila pokojninska doba dopolnjena do nastopa invalidnosti. Pri naknadnem plačilu prispevkov za nazaj ni mogoče upoštevati priznane manjkajoče pokojninske dobe. Pogoji za upravičenje do invalidske pokojnine se upoštevajo v trenutku ugotovljene invalidnosti, ne pa kasneje.
Kot izhaja iz vloge z dne 17. 1. 2022, naslovljeni kot pripombe na izvedensko mnenje, je tožeča stranka sicer obširno povzela izvedensko mnenje izvedenskega organa z dne 25. 12. 2021, vendar nanj ni imela nobenih pripomb. Z izvedenskim mnenjem se je izrecno strinjala in mu z modifikacijo tožbenega zahtevka v celoti sledila. Povsem enak tožbeni zahtevek je tožeča stranka postavila še na glavni obravnavi 1. 3. 2022. Ob upoštevanju 155. člena ZPP takšne vloge ni mogoče šteti za potrebne, niti je po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne št. OT in vrednotiti z 225 točkami. Vloga tožeče stranke z dne 17. 1. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj ugotovljenih s strani izvedenskega organa in pravnih vprašanj v zvezi z modifikacijo tožbenega zahtevka.
DZ člen 161. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9-1, 9-3, 24.
stiki otroka s staršem - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - največja korist otroka
Pri oceni, kaj je v otrokovo največjo korist, je potrebno upoštevati dejanske okoliščine vsakega posameznega primera tako, da se potem, ko so ugotovljene, vsaki pripiše težo v primerjavi z drugimi.
URS člen 23. ZZVZZ člen 25, 25/2, 44a, 44a/1, 44b, 44c.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujno zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - neizpolnjevanje pogojev
Ker je sodišče pravilno zaključilo, da pri tožnici ni šlo za nujno zdravljenje, tudi zdravstveni razlogi pri njej niso mogli biti takšni, da predhodno ne bi mogla zaprositi za odobritev zdravljenja (zaprosila ni oddala niti kasneje). Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bilo tožnici v Sloveniji zdravljenje zagotovljeno v ustreznem oziroma razumnem času. Tožnica se zato neuspešno sklicuje na sodno prakso sodišča EU. Ob nesporni ugotovitvi, da tožnica ni imela predhodne odobritve, ki je v primeru nenujnega bolnišničnega zdravljenja predpogoj za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da do povračila stroškov ni upravičena.