INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00013217
ZUP člen 260, 260-2, 263.. ZPIZ-2 člen 11.
invalidnost - predlog za obnovo postopka
V obravnavani zadevi tožnik uveljavlja obnovo postopka, končanega z dokončno odločbo, s katero mu je bila priznana pravica do nadomestila za invalidnost. Sodišče prve stopnje je enako kot pred tem toženec, ugotovilo, da tožnik ni izkazal verjetnega obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga iz 2. točke 260. člena ZUP. Torej ni izkazal, da je bila sporna odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se obstoj tega obnovitvenega razloga dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik obstoja zatrjevanega obnovitvenega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča ni izkazal, saj predlogu za obnovo postopka ni predložil pravnomočne sodbe kazenskega sodišča, niti se nanjo v predlogu za obnovo postopka ne sklicuje.
Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe v tem delu nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi. V tej točki izreka je namreč uvodoma zapisano, da je tožena stranka tožniku od bruto zneskov razlik v plači dolžna odvesti davke in prispevke, v nadaljevanju pa so po alinejah za posamezne mesece navedeni neto zneski, ki naj se jih zmanjša za dohodnino. Davki in prispevki od plače oziroma razlike v plači se obračunajo in odvedejo od bruto zneska, po plačilu davkov (tj. dohodnine) in prispevkov pa se delavcu izplača ustrezni neto znesek. Zmotna in v neskladju z uvodnim delom prvega odstavka I. točke izreka izpodbijane sodbe je odločitev, da se neto zneske zmanjša za dohodnino.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - prva pripravljalna vloga
Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.
Dejstvo, da je tožnik delno umaknil tožbeni zahtevek, ker mu ga je delno tožena stranka poravnala, delno pa vztrajal pri tožbenem zahtevku, pomeni, da je bila pripravljalna vloga tožeče stranke potrebna za postopek, zato ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
ZPP člen 242, 242/2.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 4, 12, 13.
pričnina - pravočasna priglasitev stroškov
Priča je na narok pristopila, vendar na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec.
predhodno vprašanje - litispendenca - pobotni ugovor - predlog za združitev postopkov
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - nova odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica toženi stranki vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da pri tem ni pomembno, ali je bila ta odpoved direktorici vročena v prostorih tožene stranke ali v drugem prostoru, ki sta ga direktorica in tožnica dogovorili. Dejstvo je, da je tožnica izkazala, da je predmetno odpoved izročila direktorici tožene stranke. S tem ko je tožnica dne 26. 11. 2015 direktorici tožene stranke izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker ji niso bili plačani davki in prispevki v spornem obdobju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izredne odpovedi, ki je pričela učinkovati 27. 11. 2015. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke dne 16. 12. 2015 nezakonita, saj tožnica tega dne ni bila več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato tudi ne morejo nastopiti pravne posledice te odpovedi.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovor
Po drugem odstavku 84. člena ZDR-1 je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga dolžna dokazati stranka, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. To sicer res ne pomeni, da v delovnem sporu zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne veljajo določbe ZPP o (procesnem) dokaznem bremenu in da tožnik ni dolžan dokazovati, da je bil odsoten z dela opravičeno. Vendar pa tožena stranka dokazov, s katerimi bi izpodbijala navedbe in dokaze tožnika, ni predlagala. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je odločilo izključno na podlagi neprepričljive izpovedi tožnika. Sodišče prve stopnje je odločilo na podlagi dokazov, ki potrjujejo zatrjevana dejstva tožnika, ta pa lahko pripeljejo le do zaključka, da tožnik, v očitanem spornem času, ni neopravičeno izostal z dela in o razlogih za svoj izostanek ni obvestil delodajalca.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00010724
ZVEtL-1 člen 13. ZNP člen 37.
postopek določitve pripadajočega zemljišča - etažna lastnina - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
Če bi bil (edini) pravni naslov za izplačilo pravnomočna sodba, ki bi bila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena, bi pravni naslov odpadel in tožničin kondikcijski zahtevek bi bil utemeljen. Tako pa temelj za izplačilo spornega zneska ni bila sodba, pač pa sklenjeni sporazum. Ta je veljaven, ni nedopusten, ni brez podlage, ni niti ničen niti razveljavljen.
Predpogodba, ki sta jo sklenila tožnik kot kupec in prva toženka kot prodajalka in solastnica nepremičnine do 3/8, ima naravo kupoprodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla glede toženkinega solastnega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 13/2 k.o. X. Sklenjena predpogodba ima v delu prvotožničinega solastnega deleža do 3/8 vse elemente prodajne pogodbe, tudi del kupnine je bil že plačan. Nepremičnina je bila kupcu že izročena v posest. Prva toženka je glede na sklenjen dogovor v zvezi s solastniškim deležem do 3/8 ohranila še razpolagalno pravico.
Na podlagi sklenjene darilne pogodbe je tožniku omogočena pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je bila tožniku kršena z vpisom lastninske pravice na drugo toženko.
Prva toženka je kljub prodaji nepremičnine tožniku z drugotoženko sklenila darilno pogodbo, s katero je isto nepremičnino izročila v last in posest z namenom, da bi preprečila tožniku uveljavitev pravic iz sklenjene prodajne predpogodbe.
materialno procesno vodstvo - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - preklic darilne pogodbe
Ker pa tožnik z razvezo zakonske zveze in z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah na izviren način, temveč le terjatev za vračilo daril, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah ni utemeljen. Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice je mogoče ugoditi le, kadar so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon zahteva za pridobitev lastninske pravice (npr. v primeru originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali nastankom skupnega premoženja v zakonski zvezi). Trditvene podlage za takšen način pridobitve lastninske pravice pa tožnik ni podal, zato tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče ugoditi.
Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka torej v tem postopku ni bilo potrebno in bi bilo odveč, saj je toženka že v postopku na prvi stopnji pravilno in obrazloženo opozorila, da tožnik z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede na tožbene trditve ne more uspeti.
ZIZ člen 55, 55/1, 221. SPZ člen 66, 70. ZNP člen 112.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pravice solastnika nepremičnine - pravica solastnika do posesti - razdelitev solastne nepremičnine - izpolnitev naložene obveznosti - dopustni ugovori
Solastnik solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine drugega solastnika dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja solastnikov delež, iz katerega se je le ta dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti upniku kot drugemu solastniku.
Tožnik želi posamezne potrebe otroka kriti sam neposredno (npr. stroške obleke in obutve, tečaje toženke, kar nenazadnje izhaja iz njegovega tožbenega zahtevka), za kar pa je po veljavni sodni praksi potreben dogovor med roditeljema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011891
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. SPZ člen 48. OZ člen 131, 190.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povračilni zahtevek - neupravičena pridobitev - odškodninska podlaga - povrnitev škode - vzrok selitve - selitev stranke - arbitrarnost - pravno relevantna dejstva - opredelitev do odločilnih dejstev - dokazna ocena - obrazloženost sodbe - kriterij obrazloženosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe - dvom v nepristranost sodnika - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Sodna odločba mora biti utemeljena z razumnimi pravnimi argumenti in logično vzdržno dokazno oceno (8. člen ZPP). Če ne vsebuje ugotovitev o zatrjevanih pravno relevantnih dejstvih in odgovorov na relevantne trditve strank, je sodba arbitrarna.
pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe o leasingu - plačilo obrokov leasinga - vrednost vozila - dokazovanje - izvedenec
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnica povzetim toženčevim pravno relevantnim navedbam ni konkretizirano ter obrazloženo ugovarjala in tudi ni ponudila dokazov, ki bi ovrgli toženčeve trditve, češ da si ni prizadevala za čim hitrejšo prodajo po najvišji možni ceni, na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko od toženčevih obveznostih ni odštelo zneska 3.000,00 EUR, ki naj bi ga tožnica dosegla s prodajo vozila, ampak znesek realne tržne vrednosti vozila, ki ga je izračunal izvedenec. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča iz istih razlogov pri izračunu toženčevih preostalih obveznosti po odpovedani pogodbi o finančnem leasingu treba slediti tudi toženčevim prizadejanjem za upoštevanje tržne vrednosti spornega vozila iz leta 2008, ki znaša 10.900,00 EUR, in ne tiste iz leta 2009 v višini 9.200,00 EUR, kot je to, po prepričanju pritožbenega sodišča, zmotno storilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00010763
ZJN-2 člen 29, 29/6. ZPP člen 7, 212.
javno naročanje - postopek javnega naročila - postopek s pogajanji brez predhodne objave - nepopolni razlogi - dokazno breme - zastaranje - nepredvidljive okoliščine
V skladu s sodno prakso Sodišča EU in slovenskih sodišč sta se oblikovali dve pravili, ki ju je treba upoštevati pri izbiri in vodenju postopka s pogajanji brez predhodne objave: pravila, ki urejajo tak postopek, je treba razlagati restriktivno; dokazno breme o tem, da obstajajo okoliščine, ki opravičujejo uporabo tega postopka, pa je na tistem, ki se nanje sklicuje, torej na naročniku (tu toženi stranki).