V kolikor pritožnika merita na to, da sta dedni izjavi podala v zmoti, pa lahko zahtevata razveljavitev izjav o odpovedi dedovanju le pod pogoji iz drugega odstavka 138. člena ZD v pravdnem postopku s posebno tožbo, saj izpodbijanje dedne izjave v zapuščinskem postopku ni mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00013440
ZUTD člen 11, 115, 129, 129/1, 129/1-9, 130, 130/8.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 20, 20/1, 42, 44, 44/3.. ZPSto-2 člen 2, 41.. OZ člen 131, 131/1.
Po 115. členu ZUTD se vabila, napotnice za zaposlitev in drugi dokumenti, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, povabila na izvedbo storitve ali vključitve v okvir APZ, od vročitve katerih začne teči rok za odziv brezposelne osebe, vročijo z navadno vročitvijo skladno z zakonom, ki ureja poštne storitve. Izrecno je določeno, da se šteje, da je vročitev opravljena peti dan od dneva odprave dokumenta od pošiljatelja. Pomeni, da se vabila ne vročajo na način, kot je določen v ZUP, še manj v ZPP.
Po ustaljeni sodni praksi glede elementa protipravnost mora bitii ravnanje zaposlenih delavcev toženca takšno, da bi iz njih izhajala namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki bi hkrati kazal na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava. Da bi bilo mogoče ravnanje toženca šteti za protipravno v smislu odgovornosti za civilni delikt, bi moralo biti samovoljno oziroma arbitrarno. Torej takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti. Okoliščine primera bi morale jasno kazati, da je zavod kot nosilec in izvajalec javnih pooblastil pri izvajanju te funkcije odstopil od potrebne skrbnosti do te mere, da bi njegovo ravnanje bilo potrebno šteti za protipravno v smislu standarda, izoblikovanega za odškodninsko odgovornost iz naslova civilnega delikta.
ponovna odmera starostne pokojnine - notranji odkup delnic - vštevanje v pokojninsko dobo
Pod pogoji iz Odločbe US RS z dne 26. 3. 2015 v zvezi z Odločbo US RS z dne 10. 7. 2002 je mogoče ponovno odmerjati pokojnine le uživalcem, za katere so bile vplačane delnice pri notranjem odkupu z delom plače, ki se šteje v pokojninsko osnovo, vendar ta ni bila upoštevna zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ-92.
V konkretnem primeru ni dokazano, da bi bila pri odmeri tožnikove starostne pokojnine uporabljena protiustavna 4. alineja 46. člena ZPIZ-92. Ker tožnik s premalo izplačanim delom plače iz spornega obvestila z dne 15. 9. 1998 ni sodeloval pri interni razdelitvi delnic, pri oblikovanju pokojninske osnove ni moglo priti do protiustavne izločitve dela plače po 4. alineji 46. člena ZPIZ-92.
Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke izreka sodbe storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe v tem delu nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi. V tej točki izreka je namreč uvodoma zapisano, da je tožena stranka tožniku od bruto zneskov razlik v plači dolžna odvesti davke in prispevke, v nadaljevanju pa so po alinejah za posamezne mesece navedeni neto zneski, ki naj se jih zmanjša za dohodnino. Davki in prispevki od plače oziroma razlike v plači se obračunajo in odvedejo od bruto zneska, po plačilu davkov (tj. dohodnine) in prispevkov pa se delavcu izplača ustrezni neto znesek. Zmotna in v neskladju z uvodnim delom prvega odstavka I. točke izreka izpodbijane sodbe je odločitev, da se neto zneske zmanjša za dohodnino.
ZMEPIZ-1 člen 81.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22, 22/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - poslovodenje družb
Ker tožnik sam ni vložil prijave v zavarovanje, čeprav bi to glede na kogentno naravo določb ZPIZ-2 bil dolžan storiti, je toženec utemeljeno uvedel postopek po uradni dolžnosti in ugotovil lastnost zavarovanca na podlagi 1. odst. 16. člena ZPIZ-2 za sporno obdobje.
odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - prva pripravljalna vloga
Tožeči stranki (niti pooblaščencu) ni mogoče očitati malomarnosti, ker je pripravljalno vlogo predložila sodišču šele na prvem naroku za glavno obravnavo. V vabilu na prvi narok za glavno obravnavo je bila namreč tožeča stranka izrecno opozorjena, da bo imela možnost navajati dejstva in predlagati dokaze tudi na prvem naroku za glavno obravnavo (kar sicer izrecno določa tudi prvi odstavek 286. člena ZPP). S tem, ko je tožeča stranka to pravico izkoristila, ji ni mogoče očitati malomarnega ravnanja, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških po prvem odstavku 156. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00011995
ZPP člen 105a, 105a/3.
umik pritožbe - sodne takse
Ker toženec ni plačal sodne takse v roku po sklepu sodišča niti ni zaprosil za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali za podaljšanje tega roka, se šteje, da je pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje umaknil.
ZDR člen 11, 11/1, 42, 126, 127, 128, 137.. OZ člen 18.
plača - ustni dogovor - regres za letni dopust
Ob dejstvu, da tožena stranka s strani tožnika (pravočasno) zatrjevanega obračuna plače na podlagi urne postavke (na podlagi katere je bil tožnik upravičen do višje plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi), ni prerekala, je že iz tega razloga po temelju utemeljen tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači, nadomestila plače za čas izrabe letnega dopusta in prostih dni ter plačila za nadurno delo. Poleg tega pa je bistveno, da je tožena stranka tožniku plačo dejansko obračunavala in izplačevala ob upoštevanju ustne postavke, kar predstavlja, s konkludentnimi ravnanji izjavljeno voljo tožene stranke za sklenitev dogovora o višji plači od tiste, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvira iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
Od sprejema novele ZDR-A dalje razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti predstavlja neizpolnjevanje pogojev, določenih v drugem predpisu, izdanem na podlagi zakona, sodišče prve stopnje pa je zavzelo pravilno stališče, da je kot takšna predpisa mogoče šteti tudi Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS in akt o sistemizaciji tožene stranke, ki sta za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI predpisovala oziroma, določala VI. stopnjo izobrazbe.
Izrecen dogovor v pogodbi o zaposlitvi o tem, da neizpolnitev obveznosti pridobitve ustrezne izobrazbe pomeni obstoj odpovednega razloga zaradi nesposobnosti, dokazuje, da je neizpolnjevanje izobrazbenega pogoja onemogočalo nadaljevanje dela pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - poslovodna oseba - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka ob nastopu dela tožniku ni dala nobenih usmeritev za delo, prav tako pa tudi ni opredelila, kaj od njega pričakuje. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je od njega lahko pričakovala le uspešno opravljanje nalog, določenih v 7. členu pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2, 55/4, 59, 63.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - začasno povečan obseg dela - delo pri uporabniku - agencijski delavec - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu
Tudi za agencijske delavce velja, da je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema.
Tožnik je bil pri toženi stranki, ki je delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanje dela delavcu pri drugem delodajalcu, zaposlen na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka imela na podlagi 3. alineje prvega odstavka 54. člena ZDR-1 zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer začasno povečan obseg dela pri uporabniku.
Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, lahko sodišče upošteva samo tiste, ki so potrebni za spor. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloča po skrbni presoji vseh okoliščin, česar pa v okoliščinah konkretnega primera ni opravilo na zadovoljiv, niti prepričljiv način. Neutemeljeno je priznanih 100 točk za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je bil s sklepom kot prepozen zavržen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/2, 52/4.
izvedensko mnenje - stroški
Po 2. odstavku 52. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izvedencu za ustno podajanje izvida in mnenja mogoče priznati 35,00 EUR za vsake začete pol ure. V okoliščinah konkretnega primera torej le 35,00 EUR in ne 70,00 EUR, kot je napačno storilo sodišče prve stopnje.
akontacija vojaške pokojnine - pravnomočna odločitev - zavrženje tožbe
Za odločitev v zadevi je bistveno, da je bilo o pravici do izplačevanja akontacije vojaške pokojnine že odločeno s pravnomočno sodbo. Tožena stranka je to sodbo že realizirala oziroma, je tožniku izplačevala akontacijo vojaške pokojnine. O pravnomočno priznani pravici v novem postopku ni več mogoče odločati.
Ni pa imelo sodišče prve stopnje pravne podlage, da bi tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za izplačilo akontacije vojaške pokojnine v višjem znesku zavrglo ter nato v tem delu odpravilo odločbi tožene stranke. V tem delu je izrek sodbe sam s sabo v nasprotju, saj če sodišče zavrže tožbo v tem delu, potem ne more odločati o zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da je tožena stranka dokazala, da njena ravnanja niso bila protipravna (očitana je bila zaničevalna in poniževalna elektronska komunikacija, neprimerna osebna komunikacija, namerni izbris podatkov na tožnikovem službenem računalniku ter postopno izločanje tožnika iz delovnega okolja), je prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova mobinga, saj ni bil podan temelj odškodninske odgovornosti.
ZPIZ-2 člen 41, 42,43, 43/1, 63, 63/2, 63/2-1, 69/1, 69/1-2.
invalidnost - invalidska pokojnina
Skladno s 1. alinejo 41. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije ter izpolnjuje pogoje iz 42. člena ZPIZ-2 oziroma, če gre za mlajšega invalida, pogoje iz 43. člena ZPIZ-2. Po prvem odstavku 43. člena ZPIZ-2 zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje ali če je dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe. Glede na drugi odstavek 43. člena ZPIZ-2 pa zavarovanec, pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti po dopolnjenem 21. letu starosti, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine pod pogojem, da je pred nastankom invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj 1/4 delovnih let. Nobenega od navedenih pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine, tožnik ne izpolnjuje. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza - denarno povračilo - doseganje pričakovanih delovnih rezultatov
Odpovednih razlogov ni mogoče širiti. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tožena stranka ugotavlja, da tožnik ne obvlada informacijskega sistema SAP in zaradi navedenega med drugim ne pripravlja potrebnih analiz prodaje. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni omogočila izobraževanja na področju tega informacijskega sistema in da je vedela, da tožnik tega znanja ni imel. Ugotovilo je, da so bila morebitna navodila pavšalna, saj tožena stranka ni opredelila, kateri sodelavci naj tožniku pri tem pomagajo, njegov novi nadrejeni pa tožniku ni ponudil svoje pomoči, prav tako pa ga tudi ni napotil na izobraževanje. Glede na to, da je tožnik delo opravljal v dislocirani enoti, ostali sodelavci pa na sedežu, kamor je tožnik prihajal le enkrat tedensko oziroma na štirinajst dni, je sodišče upravičeno zaključilo, da tožena stranka tožniku za uporabo informacijskega sistema SAP ni ponudila možnosti ustreznega usposabljanja in s tem ni izpolnila svoje dolžnosti iz drugega odstavka 170. člena ZDR-1.
Pravno praznino zakonskih zamudnih obresti, ko je pokojninska dajatev priznana šele v sodnem postopku in jo je potrebno izplačati za nazaj, je mogoče pravilno zapolniti z analogijo legis ob uporabi argumenta a simili ad simile. Torej s sklepanjem od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna. Specialno določbo 197. člena ZPIZ-2, ki ureja zakonske zamudne obresti v primeru zamude v izpolnitvi pravilne in zakonite upravne odločbe, je potrebno v povezavi s 378. členom OZ smiselno uporabljati tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni bila priznana ali je bila priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celoti ali delno odpravljena ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini. Potrebno je šteti, da do zamude v izpolnitvi dosojene denarne obveznosti pride s potekom 60-ih dni od izvršljivosti prvostopenjske upravne odločbe, ko bi morala biti izplačana denarna dajatev v celoti, če bi bila že v predsodnem postopku priznana in odmerjena v zakoniti višini.