spor majhne vrednosti - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - vročanje pisanj na poslovnem naslovu - vročitev na napačen naslov - neizvedba naroka - zahteva za izvedbo naroka - dokazna ocena - pritožbene novote
Iz spisa, v katerega je pritožbeno sodišče vpogledalo, izhaja, da so bila vsa pisanja od sklepa o izvršbi VL 108134/2016 z dne 24. 10. 2016 naprej prvo toženki poslana in vročena na naslov, ki je od 21. 9. 2016 v poslovni register RS vpisan kot poslovni naslov prvo toženke in sicer T. Navedeno je v skladu s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, ki določa, da se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register, zato pritožbeni očitki o pošiljanju pisanj na napačen naslov niso utemeljeni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - dom za starejše - nega in pomoč
Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki jih je tožnik storil s tem, ker je s stanovalkami ravnal grdo, nehumano, nespoštljivo, nedostojno in grobo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot negovalec, vešč svojega dela, zavezovala so ga pravila obnašanja, sprejeta prav z namenom varovanja pravic in osebne integritete oskrbovancev, ki so mu nalagala spoštovanje osebnega dostojanstva in integritete oskrbovancev kot enkratnih bitij z vsemi njihovimi značilnostmi; dolžan je bil ustvarjati pogoje, da bi se počutili varni in sprejeti; spoštovati njihov pogled na svet in razumevanje dogodkov; ni mu bilo dovoljeno uporabljati besed ali ustvarjati situacij, ki bi bile za oskrbovanca žaljive, posmehljive ali poniževalne; negovalne in oskrbovalne postopke je bil dolžan prilagoditi potrebam in značilnostim posameznega stanovalca. Glede na ranljivost in odvisnost starejših ljudi, ki ne morejo več skrbeti sami zase in so zato popolnoma odvisni od delavcev, zaposlenih v zavodih institucionalne nege, je zavest o nujnosti ravnanja v skladu z opisanimi pravili še posebej pomembna, zato so kršitve, v nasprotju z takšnim ravnanjem, hujše narave.
Ker se tožena stranka v obravnavanje glavne stvari še ni spustila, saj odgovora na tožbo ni podala, lahko tožnik tožbo umakne brez njene privolitve (1. odstavek 188. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP izdalo sklep o ustavitvi postopka.
Tožena stranka je sledljivost puščic dokazovala, kot rečeno, tudi z dobavnicami in ostalo dokumentacijo, z zaslišanjem predstavnika italijanske družb ter z zaslišanjem svojih predstavnikov. Sodišče prve stopnje bi moralo predlagane dokaze ocenjevati in če res vsaj verjetno izkazujejo trditve tožene, potem tožeča stranka ne more uspeti zgolj z zanikanjem, da pregledanih puščic ni proizvedla ona. Drugačno stališče sodišča prve stopnje postavlja toženo stranko v nesorazmerno težak položaj pri dokazovanju njenih trditev.
ZPP člen 142, 286b, 286b/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452.
spor majhne vrednosti - načelo kontradiktornosti - vročanje sodnih pisanj osebno vročanje - pravočasne trditve - grajanje procesnih kršitev
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti osebno. Ob tehtanju načela kontradiktornosti, po katerem morajo stranke imeti možnost, da se opredelijo do navedb nasprotne stranke in na drugi strani načela ekonomičnosti in hitrosti postopka, čemur je namenjena neosebna vročitev, namreč v primerih kot je obravnavani prevlada načelo kontradiktornosti.
Glede na vsebino ugovora in dejstvo, da se je tožena stranka v njem sklicevala na navedene račune ter jih priložila kot dokaz, bi se morala oziroma se je imela tožeča stranka možnost na dejstvo, da ji računi niso bili vročeni, sklicevati v vlogi, s katero je dopolnila tožbo. V njej pa je zgolj pavšalno in nesubstancirano navedla, da navedbe tožene stranke v ugovoru niso relevantne za navedeno zadevo in terjatev tožeče stranke ni mogla ugasniti, pri čemer ni trdila, da ji računi, na katere se je sklicevala tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi, niso znani.
začasna odredba - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe
Dejanski učinek posega v lastninsko upravičenje je treba vedno presojati glede na okoliščine konkretnega primera, pri čemer je bilo na tožeči stranki procesno breme, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora delodajalec v individualnem delovnem sporu obrazloženo zatrjevati (in nato tudi dokazati), kako in zakaj so okoliščine (npr. narava, teža ali posledice) kršitve pogodbe o zaposlitvi njegovo zaupanje v delavca porušile do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka resnično ni bilo mogoče.
sklep o kaznovanju stranke - pritožba zoper sklep - sodna taksa za pritožbo - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta
Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom VII Pg 4525/2012 z dne 15. 1. 2018 toženo stranko pozvalo k plačilu takse za pritožbeni postopek po tarifni št. 30010 ZST-1 v znesku 33,00 EUR, začet s pritožbo tožene stranke zoper sklep VII Pg 4525/2012-60 z dne 1. 12. 2017, s katerim je sodišče prve stopnje toženo stranko zaradi zlorabe procesnih pravic v tem postopku kaznovalo z denarno kaznijo v višini 1.000,00 EUR in ji naložilo, da mora navedeno kazen plačati na TRR Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Pritožba zoper sklep z dne 1. 12. 2017 predstavlja posebno pritožbo v rednem postopku, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta.
sodba na podlagi pripoznave - bistvena kršitev določb postopka
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave tudi glede predhodnega plačila davkov in prispevkov kljub temu, da tožena stranka tega dela zahtevka ni pripoznala, je v tem obsegu podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pravici
Tožniku je prenehalo delovno razmerje na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer ZDR-1 v 108. členu določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali bi jo prejel delavec, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Gre za zakonsko pravico, ki se ji delavec ne more vnaprej odpovedati, ne sami pravici kot tudi ne dejanskemu izplačilu.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je pravilno ugotovilo, da je pritožba, ki jo je vložil F.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 28683/2015 z dne 9. 11. 2017 nedovoljena in jo je zato utemeljeno zavrglo. Pritožbeno sodišče je namreč pritožnika že v prejšnjih svojih odločitvah poučilo, da pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, ni dovoljena, saj jo ZKP ne predvideva, oziroma ne dopušča pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00012278
ZPP člen 78, 86, 87, 87/3, 87/4, 286a, 286a/1, 286b, 335, 335-4. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 346, 352, 352/3. ZOdvT člen 35.
odškodninska odgovornost članov uprave - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - ravnanje v dobro družbe - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - vesten in pošten gospodarstvenik - obligacija prizadevanja - tvegana naložba - popolna pritožba - podpisnik pooblastila - dovoljena pritožba - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - podpis vlagatelja - zastaranje - sprememba tožbe - splošni poziv za predložitev pripravljalnih vlog - konflikt interesov
V sodni praksi se je za presojo odgovornosti članov organov vodenja oziroma pri razlagi dolžne skrbnosti njihovega ravnanja izoblikovalo in začelo uporabljati pravilo podjetniške presoje (business judgement rule). Bistvo navedenega pravila je, da vsaka podjetniška odločitev, ki se kaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja je namreč mogoče opredeliti kot obligacijsko prizadevanja, zato je treba v tej luči dejstva upoštevati in presojati ex ante, torej v času sprejetih odločitev oziroma v času, ko odločitve, ki bi jih bilo treba sprejeti, uprava ni sprejela.
Dejstvo, da je bil sporni nakup del strategije tožeče stranke ne odvezuje člana organa vodenja, da pred sprejemom odločitve o določeni tvegani naloži ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika.
Toženca sta se sporne naložbe lotila na nerazumen način. V kolikor je bil namreč namen pridobitve delnic S. lastniška konsolidacija in finančna sanacija S., bi morala toženca ali z enkratnim nakupom pridobiti ciljni 75 % lastniški delež ali pa pred izvedbo naložbe zagotoviti izvedljivost lastniške konsolidacije in finančne sanacije, na primer tako, da bi s katerim od pravnih institutov pridobila trdno zavezo akterjev (drugih lastnikov S.). Zgolj z nakupom prvega svežnja lastnih delnic, s katerim je bil pridobljen le 21,6 % lastniški delež, pa cilja lastniške konsolidacije in finančne sanacije, brez zagotovitve, da bo mogoče pridobiti tudi preostali ciljni lastniški delež, ni bilo mogoče razumno pričakovati. Vse navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženca na podlagi informacij, ki so jima bile na voljo, zlasti visoko tveganost naložbe in odvisnost uspeha naložbe od drugih akterjev, nista sprejela pravilne in dovolj skrbne odločitve, ki bi bila razumno najboljša za dobro družbe, kar pa bi kot vestna in poštena gospodarstvenika morala in mogla storiti.
negatorna tožba solastnika - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - samovoljen poseg v nepremičnino - dograditev objekta - izvrševanje solastninske pravice - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja - soglasje solastnika za predelavo - soglasje solastnika objekta - balkon - fasada
Gradnja balkona predstavlja posel, ki presega redno upravljanje. Gre za poseg v fasado in ploščo hiše, torej za predvideno izdelavo novega dela stavbe, ki spreminja obstoječo rabo in tudi zunanji videz nepremičnine. Poseg v skupni del stavbe terja soglasje vseh solastnikov skupnih delov. Ker toženec soglasja tožnice za gradnjo balkona ni imel, njegov poseg pomeni nedopusten poseg v solastninsko pravico tožnice.
motenje posesti - posestno varstvo - rok za posestno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje prepozne tožbe - motilno ravnanje - ponavljajoče se motilno dejanje - nedovoljene pritožbene novote
Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ).
To, ali je bila tožnici plača iz naslova delovne uspešnosti pravilno znižana v skladu z določbami zakona, pravilnika tožene stranke ter pogodbe o zaposlitvi, je sicer pomembno za presojo, ali je sporni denarni zahtevek utemeljen ali ne, ne more pa to biti predmet odločitve. Ker gre za denarno terjatev, glede katere je dopustno direktno sodno varstvo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tudi del tožbe, ki se nanaša na ugotovitev in odpravo kršitve tožničine pravice iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je torej glede zavrženja tožbe pravilno uporabilo tako 181. člen ZPP, ki predpisuje, kaj je lahko predmet ugotovitvene tožbe, kot tudi 200. člen ZDR-1, ki določa delavčevo uveljavljanje pravic pri delodajalcu in pred sodiščem.
predlog tretjega za odlog izvršbe - realizacija izvršbe kot škoda - pravica do doma - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je zakonske razloge za odlog izvršbe na predlog tretje razlagalo preozko, ko je zatrjevano škodo zaradi izgube doma opredelilo kot pravno nepriznano škodo.
Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi tudi materialno dokazno breme in mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah. To velja tudi za dokazovanje negativnega dejstva, da drugi toženec prvemu tožencu denarnega zneska, ki naj bi ga prvi toženec prejel kot posojilo, nikoli ni izročil. Ker pa vztrajanje pri splošno sprejetem dokaznem standardu prepričanja v takem primeru lahko vodi v dokazno stisko, je stranki, ki nosi materialno dokazno breme, treba dokazovanje olajšati, eden od načinov pa je tudi dokazovanje z indici.
napotitev dediča na pravdo - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Testirala je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva, oporoka pa je sestavljena v obliki, ki jo za pravno veljavnost oporoke predpisuje zakon. V takšni situaciji je sodišče utemeljeno ocenilo za manj verjetno pravico pritožnika.
OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13, 41. URS člen 21.
kršitev osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - pravična denarna odškodnina
Odmera odškodnine zaradi kršitve pravice do osebnega dostojanstva zaradi neustreznih bivalnih razmer v zaporu mora biti izvedena upoštevajoč okoliščine konkretnega primera in v primerljivih primerih prisojene odškodnine. Pravično zadoščenje, ki ga določa ESČP, ni mehansko prenosljivo.
OZ člen 103, 106, 111, 768, 768/1, 768/2, 769, 769/1.
pogodba o finančnem leasingu - indirektni leasing - obveznost leasingodajalca - kavza pogodbe - pravilna izpolnitev pogodbe - pogodba o naročilu (mandat) - odstop naročitelja od pogodbe
V opisani situaciji je šlo za nepravilno izpolnitev naročila, zaradi česar dobavitelj z navedenimi sredstvi ni mogel razpolagati in ne nabaviti plovila. Zaradi tega je leasingojemalec kot naročitelj upravičeno odklonil prevzem posla, ki nima značilnosti pravilne izpolnitve. Ker ni bilo pričakovati, da bo tožena stranka kljub (po njenih trditvah pravilnem) nakazilu kupnine tudi po pozivu naročnika (leasingojemalca) pravilno izpolnila naročilo, je leasingojemalec imel podlago za odstop od pogodbe.