ZNP člen 44, 45, 45/1, 45/2, 45/3. ZKP člen 495, 495/1.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - predlagalni nepravdni postopek - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - utemeljen razlog
Sodišče prične postopek za (delni ali popolni) odvzem poslovne sposobnosti na predlog pristojne osebe, pa tudi po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost.
razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - izpodbijanje terjatev drugega upnika - razdelitveni narok
Dolžnik je sicer izkazal, da je v davčnem postopku očitno prišlo do napačne odmere davka od prisilne prodaje nekaterih nepremičnin, vendar pa kljub temu ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da dolžnik dejstva o napačni odmeri davka za te nepremičnine brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku na prvi stopnji in pravočasno izpodbijati priglašeno terjatev Republike Slovenije iz tega naslova.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/5, 13, 14. ZSVarPre člen 11. ZPP člen 108, 108/4. ZBPP člen 14.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje nepopolne vloge - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - materialni položaj
Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njene družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke glede načina ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Sankcija zavrženja predloga iz četrtega odstavka 108. člena ZPP ne velja za podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz 12. člena ZST-1, o katerih se vodijo zbirke podatkov in jih mora sodišče pridobiti po uradni dolžnosti.
Obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje sta dve različni, a povezani razmerji. Oseba, ki se prostovoljno zdravstveno zavaruje, ima poleg obveznega zavarovanja, katerega nosilec je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, še pogodbeno razmerje z zavarovalnico, s katero sklene pogodbo o prostovoljnem, dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Splošni pogoji dopolnilnega zavarovanja določajo, da pride do prenehanja zavarovalne pogodbe v trenutku, ko zavarovanec izgubi status iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opustitev dolžnosti obveščanja s strani zavarovanca predstavlja zgolj odškodninsko odgovornost za primer, da bi se kljub prenehanju pogodbenega razmerja še naprej uporabljale zdravstvene storitve iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki bi jih zavarovalnica krila izvajalcem zdravstvenih storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00010745
ZST-1 člen 34. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
delitev solastnine - stroški parcelacije solastne nepremičnine - nagrada in stroški za izvedensko delo - dogovor o delitvi stroškov - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - sodna taksa za pritožbo - nalog za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Sodišče je razdelilo priglašene in priznane stroške izvedene institucije v skladu z dogovorom, kot so ga udeleženci postopka sklenili na naroku. Ker založeni predujmi niso zadoščali za pokritje stroškov, je sodišče s sklepoma udeležence pozvalo na doplačilo.
predlog za taksno oprostitev - nastanek taksne obveznosti za tožbo - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - vročitev plačilnega naloga - osebna vročitev - fikcija vročitve - prejem plačilnega naloga - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Taksna oprostitev je lahko podana z vlogo že ob nastanku taksne obveznosti (v obravnavanem primeru ob vložiti pritožbe). Če takrat ni plačana, kot je primer v obravnavani zadevi, pa stranka lahko zaprosi za taksno oprostitev tudi po prejemu plačilnega naloga, vendar najkasneje do poteka 15-dnevnega roka, v katerem mora na podlagi izdanega plačilnega naloga sicer plačati dolžno sodno takso.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - delna dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - navedba podatka o emšu - materialni položaj - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti
Predlagateljica je v izjavi o premoženjskem stanju sodišču posredovala EMŠO obeh otrok in ker je bilo dano tudi njeno soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost, bi lahko sodišče prve stopnje relevantne podatke, za katere bi ocenilo, da z njimi ne razpolaga, pridobilo že na podlagi posredovanih podatkov. Predlagateljičina opustitev navedbe davčnih številk in državljanstva za oba otroka tako ne onemogoča vsebinskega odločanja o njenem predlogu.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - nastanek taksne obveznosti - predlog stranke za taksno oprostitev - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - napačen pravni pouk
Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011747
ZST-1 člen 11. ZPP člen 7, 212. ZZK-1 člen 87, 87/1. SPZ člen 2, 5, 138.
oprostitev plačila sodnih taks - odlog plačila sodne takse - premoženjsko stanje - občutno zmanjšanje sredstev preživljanja - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - učinek stvarnih pravic
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino. Enako velja tudi glede hipoteke, ki je v 138. členu SPZ opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic, za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju (t.j. drugemu tožencu) to med drugim omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da drugi toženec s svojim premoženjem (nepremičninami) ne more razpolagati. Razpolaganje s premoženjem ne pomeni le njegove prodaje, temveč je treba razpolaganje razumeti in razlagati tudi na način, kot je bil pojasnjen zgoraj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011289
OZ člen 190, 766, 769, 769/2. ZPP člen 100, 100/1, 161, 347, 347/2, 355, 355/1.
pogodba o naročilu - odmik od naročila in navodil - poraba dvignjenega denarja v skladu z naročilom - neupravičena obogatitev - smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - pritožbena obravnava
Veljavnost procesnega pooblastila s smrtjo stranke ne preneha, dediči kot univerzalni nasledniki pa po samem zakonu vstopijo v pravdo in postanejo stranke postopka, pri čemer ni pomembno, ali se izrečejo o tem, da pravdo prevzemajo.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - pravnomočnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila - procesna predpostavka za odločanje - spremenjene okoliščine
Predloge za oprostitev sodne takse za pritožbe je sodišče prve stopnje zavrglo, ker je bilo glede taksnih obveznosti že pravnomočno odločeno s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, spremenjenih okoliščin pa tožena stranka niti zatrjevala ni. Ker ni procesnih predpostavk za ponovno odločanje o taksni oprostitvi, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za oprostitev sodne takse materialnopravno pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO
VSL00011130
KZ člen 243, 243/1. ZTFI člen 566, 566/1, 566/1-1. URS člen 28, 28/1, 156. ZUstS člen 1, 1/3.
zloraba notranje informacije - lex certa - načelo zakonitosti - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve ustavnega sodišča - skladnost z Ustavo RS - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Dejstveni opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 243. člena KZ v odločbi o krivdi se ne prekriva z znaki prekrška iz 1. točke prvega odstavka 566. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011792
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 177, 177/1.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe
Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode. Tožnica je tožbeni zahtevek utemeljevala z navedbami, da naj bi si toženka, ki je bila že vrsto let zaposlena v njeni notarski pisarni na delovnem mestu tajnica ‒ administratorka, v spornih letih nezakonito prisvojila gotovino v vtoževanem znesku. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za povračilo premoženjske škode je pravilna, ker niso dokazane predpostavke za odškodninsko odgovornost toženke.
ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Ugovor zoper plačilni nalog je dopusten le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksna obveznost že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34. člena ZST-1). Pritožnik je ugovarjal, da taksna obveznost še ni nastala, ker se je zoper sklep o zavrnitvi njegovega predloga za oprostitev oziroma za obročno plačilo sodne takse pravočasno pritožil. Ker trditev o vložitvi pritožbe ni dokazal, je bil njegov ugovor pravilno zavrnjen.
Tožena stranka je, ne da bi tožnika posebej pozvala, da pojasni svojo vlogo (tožnik kot laična stranka sicer govori o obnovi postopka, povsem jasno pa je, da uveljavlja spremembo oziroma razveljavitev dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana in odmerjena pokojnina ter da se mu ta pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem izplačil za nadurno delo), vlogo obravnavala kot predlog za obnovo postopka po določbah ZUP. V takem primeru kot je predmetni, je tožena stranka dolžna vlogo obravnavati ne samo po določbah ZUP, ki se nanašajo na obnovo postopka, temveč bi morala tožnika opozoriti tudi na določbo 183. člena ZPIZ-2, kjer je urejena razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe, oziroma o tožnikovi zahtevi že sama odločiti po omenjeni določbi.
Dejstvo, da je odločitev glede statusa zavarovanca in o izplačevanju sorazmernega dela starostne pokojnine pravnomočna, je ključnega pomena za razrešitev sporne zadeve. Na podlagi pravnomočne odločitve je odpadla pravna podlaga za izplačevanje starostne pokojnine v polnem znesku.
ZIZ člen 38, 38/5, 202, 202/1, 202/2, 202/4, 202/5. ZPP člen 110, 110/2, 110/3.
poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatve - sporna terjatev - napotitev na pravdo - prekluzivni rok - sodni rok - potrebnost stroškov
Roki, ki jih zakon predvideva za stranke, ne glede na to, ali je dolžina predpisana v zakonu ali je določitev dolžine prepuščena sodišču, so praviloma prekluzivni, sodni roki pa so podaljšljivi. Določba četrtega odstavka 202. člena ZIZ, ki predpisuje, da ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna, če se pravda ne začne v določenem roku, potrjuje stališče, da je rok prekluziven v zvezi z odložitvijo odločitve o poplačilu iz kupnine tistih upnikov, katerih terjatve so sporne. Prekluziven pa ni glede pravice upnika, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.
Pritožnik v 30 dneh od prejema sklepa, s katerim je bil napoten na pravdo, ni začel pravde v zvezi z obstojem terjatve upnice A. A., česar v pritožbi niti ne izpodbija, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno in na podlagi četrtega odstavka 202. člena ZIZ izdalo izpodbijani sklep.
Neutemeljena je tudi pritožba zoper III. točko izreka sklepa, češ da je vloga A. A. z dne 2. 11. 2017 nepotrebna za postopek, če je sodišče štelo, da je njena terjatev nesporna. Sodišče prve stopnje je namreč izdalo izpodbijani sklep na podlagi domneve nespornosti terjatve, ker pritožnik ni začel pravde v določenem roku, ne pa zato, ker bi v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sámo presodilo, da odločitev ni odvisna od spornih dejstev. Spornost dejstev je bila na podlagi trditev obeh upnikov ugotovljena v postopku pred izdajo sklepa, v katerem je bilo nato odločeno o napotitvi na pravdo.
zavrženje revizije - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Revizija sodi med izredna pravna sredstva. Skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
ZLNDL člen 2, 3, 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe na družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - odločba organa druge stopnje - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - delno gradbeno dovoljenje - gradnja garaže - imetništvo pravice pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pravilen je zaključek, da je s predloženo odločbo o odobritvi uporabe zemljišča, pravna prednica toženke dovolila posameznim investitorjem gradnjo garaž na spornem zemljišču v družbeni lastnini. V skladu s sodno prakso je imel takšen akt o podelitvi pravice gradnje po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Pravica graditi je bila istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo. Pomembno je tudi, da je investitor izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi nasledniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom.
Zgolj zato, ker za predmetno garažo ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni moč trditi, da s predloženo odločbo ni prišlo do prenosa pravice uporabe.
zavrženje pritožbe - odvetnik - pooblastilo za zastopanje
Pritožbene navedbe, da je odvetnik ravnal v nasprotju s pooblastilom in da ga ni obveščal ter ni imel pravice tožbe umakniti, pritožbeno sodišče ne more sprejeti. Tožnik je pooblastil odvetnika s splošnim pooblastilom, v okviru katerega spadajo vsa opravila, med drugim tudi umik tožbe. Sklep z dne 12. 7. 2017, s katerim je bil postopek ustavljen, je bil vročen tožnikovemu pooblaščencu dne 14. 7. 2017. Tožnik je pooblastilo odpovedal 28. 11. 2017, to pa ne vpliva na dejanja pooblaščenca, opravljena pred odpovedjo pooblastilnega razmerja.