PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00012113
Uredba o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (2010) člen 19, 19/1, 19/1-13, 19/3. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 1, 1/1, 5, 5/1, 5/2. URS člen 28, 28/1.
zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - načelo zakonitosti - zdravstveni nadzor živil - prehrana - kakovost živil - promet z živili
Pri razlagi določbe 13. točke prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili je treba izhajati iz namena zakonodajalca; drugačna interpretacija pa bi izničila smisel zakonodaje o higieni živil in uradnega nadzora nad živili, to je varnega živila za potrošnike kot šibkejše stranke.
Glede na razlago materialnih in prekrškovnih določb v njihovi smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti ter soodvisnosti od drugih določb, norm, njihovih skupin in pravne ureditve celote, je mogoče zaključiti, da je v 13. točki prvega odstavka 19. člena Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili sankcionirano ravnanje pravne osebe, če ne zagotavlja skladnosti z zahtevami iz prvega oziroma drugega odstavka 5. člena Uredbe 852/2004/ES glede stalnega postopka ali postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, določenimi v (internih) navodilih pravne osebe.
sklep o dedovanju - zapuščina - obseg zapuščine - naknadno najdeno premoženje - uveljavljanje pravic v pravdi
Za premoženje, glede katerega napoteni dediči niso uveljavljali svojih pravic v pravdi (oziroma za katerega v pravdi, na katere so bili napoteni, ni bilo ugotovljeno drugače), v času izdaje sklepa ni moč šteti, da sodi v zapuščino. Vse to pa velja tudi za premoženje, za katerega pritožnica (neutemeljeno) navaja, da naj bi izostalo iz ugotovljenega obsega naknadno najdenega premoženja (zapuščine) v izpodbijanem sklepu.
Z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh.
Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen.
prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev daril v zapuščino - napotitev dediča na pravdo
O vrnitvi darila v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža se odloči v zapuščinskem postopku le v primeru, če so obdarjenci udeleženci tega postopka in priznajo zahtevek oziroma ne nasprotujejo vrnitvi. V nasprotnem primeru mora nujni dedič uveljaviti zahtevek v pravdi. Že zato, ker želenega cilja, tj. da podarjena stvar (v določenem obsegu) pripade zapuščini, ni mogoče doseči, ne da bi bilo podano bodisi soglasje obdarjenca bodisi sodna odločba, s katero se dediču nalaga vrnitev darila v zapuščino, je nujni dedič tisti, ki ga je treba napotiti na pravdo za uveljavitev zahtevka.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - vlomsko zavarovanje - vlom in odtujitev predmetov - škoda na strojih in opremi - odškodnina - lastništvo premičnine - oddaja poslovnega prostora v najem - splošni zavarovalni pogoji - pristnost listine
Vprašanje, ali je bil tožnik lastnik ob vlomu odtujenih premičnin, je pravno odločilno zato, ker ima lahko pri premoženjskih zavarovanjih pravice iz zavarovanja samo tisti, ki ima ob nastanku škode premoženjski interes za to, da zavarovalni primer ne bi nastal.
Konkretno zavarovanje opreme s stroji in aparati se je lahko nanašalo zgolj na tisto, kar je bilo v času sklenitve zavarovalne pogodbe v tožnikovi lasti. Posledično tudi zavarovanje lahko krije zgolj škodo zaradi odtujitve tiste opreme s stroji in aparati, ki je bila ob sklenitvi zavarovanja v zavarovančevi lasti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti določbe ZPP niti določbe ZDSS-1 ne dajejo podlage za ponovni odstop zadeve, v kateri je odločal zakoniti sodnik na sedežu Delovnega sodišča v A. zaradi izločitve sodnikov iz Oddelka v B., na Oddelek v B.. Kadrovske spremembe na oddelku, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, niso utemeljen razlog za takšno odločitev, v takšnem primeru, kot je obravnavani, pa tudi sklicevanje na ekonomičnost postopka ne pride v poštev, ker je bil zakoniti sodnik določen na podlagi odločitve predsednika sodišča Delovnega sodišča v A. o izločitvi sodnikov zunanjega oddelka.
ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4, 140, 140/2, 143. URS člen 22, 23.
začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - prebivališče toženca - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje vabila na dejanski naslov - ugotavljanje dejanskega prebivališča - postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča - opravljanje procesnih dejanj - pravica do udeležbe v postopku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pravica do kontradiktornosti
Pred postavitvijo začasnega zastopnika sodišče ni opravilo vseh potrebnih procesnih dejanj, na podlagi katerih bi lahko pridobilo podatke o bivališču toženca in mu na ta način omogočilo sodelovanje v postopku. Sodišče bi moralo sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča toženca pred upravnim organom, še posebej iz razloga, ker je ugotovilo, da je bil zaposlen v družbi s sedežem v Ljubljani.
Sodišče mora odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, utemeljiti s tehtanjem med pravico do učinkovitega sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja in pravico do izjavljanja.
Ko gre za položaj z neznanim prebivališčem, se sodišče pri postavitvi začasnega zastopnika ne sme zadovoljiti že z okoliščino, da tožbe ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom "neznan" ali "odseljen".
ZKP člen 308, 371, 371/1, 371/1-3. URS člen 29, 29-2.
pravica do obrambe z zagovornikom - neobvezna obramba z zagovornikom - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Kadar obramba z zagovornikom ni obvezna, se glavna obravnava v nenavzočnosti zagovornika opravi le, če se obtoženec izrecno odpove pravici do zagovornika, sicer mora sodišče ravnati po določbah člena 308 ZKP in glavno obravnavo preložiti. Če tega ne stori, je tudi v primeru, če obramba z zagovornikom ni obvezna, podana kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Takšno stališče izhaja tudi iz Komentarja ZKP mag. Štefana Horvata na straneh 666 in 667 ter 877. V obravnavani zadevi je obtoženec na naroku dne 22. 2. 2018 izrecno nasprotoval nadaljevanju sojenja v odsotnosti zagovornika.
objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - mokra in spolzka tla - mokra tla kot nevarna stvar - padec na mokrih in splozkih tleh - padec na mokrih ploščicah - dolžna skrbnost - profesionalna skrbnost - opustitev dolžne skrbnosti
Toženka je v ugotovljenih okoliščinah, tudi v okviru profesionalne skrbnosti, storila dovolj, da je ohranila normalnost pohodne površine. Bistvenega očitka, da so gostje v lokal vnašali sneg, ki se je tam topil, tožnica ni izkazala, terasa je bila primerno očiščena, pred vhodom položen predpražnik, prostor pa ogrevan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00011273
ZVPot člen 37, 37a, 37b. OZ člen 299, 347, 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 635, 635/2. ZPP člen 7, 212.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - napaka v gradnji in izvedbi obrtniško instalacijskih del - znižanje plačila - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - notifikacija napak - pravočasno obvestilo o napaki - nesklepčen pobotni ugovor - ugovor zastaranja obresti - zakonske zamudne obresti - akcesorna terjatev - trditveno in dokazno breme
Naročnik se je zahtevku izvajalke upiral s pobotnim ugovorom za znižanja plačila po podjemni pogodbi, ne da bi pravočasno grajal stvarne napake glede izvršenega posla. Pravočasno obvestilo o napakah je pravno dejanje, ki ga naročnik mora opraviti, da bi ohranil svoje pravice, ki jih ima na podlagi podjemnikove odgovornosti za stvarne napake. Sicer izgubi pravice, ki bi jih lahko uveljavil zaradi napak, podjemnikova odgovornost za napake pa preneha.
Ni utemeljen ugovor glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti s sklicevanjem na 347. člen OZ, saj v obravnavanem primeru vtoževane zamudne obresti predstavljajo zgolj akcesorno terjatev h glavni terjatvi. Navedeni ugovor bi bil relevanten le, če bi plačilo zakonskih zamudnih obresti tožnica vtoževala kot samostojno terjatev.
zamudna sodba - poslovni razlog - fikcija vročitve - sodna razveza - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
V zvezi s sporno vročitvijo, ki jo je opravil vročevalec - poštni uslužbenec, tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov, čeprav bi bilo le z morebitnim zaslišanjem vročevalca (po predhodnih poizvedbah na pošti) mogoče preveriti, kako je potekala vročitev sporne pošiljke in ali in kje je bilo puščeno obvestilo. Zato ob pomanjkanju ustreznih dokaznih predlogov glede na podatke v spisu ni utemeljenega razloga za dvom v pravilnost vročitve, ki jo potrjujejo podatki in zapisi vročevalca na vrnjeni sodni pošiljki.
Sodišče prve stopnje je za resnična štelo zlasti naslednja odločilna dejstva: da poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožena stranka potrebuje trenerja, zaposlenega za delovni čas 40 ur tedensko; da tožena stranka nima več finančnih težav, zaradi katerih bi morala kršiti stroške (kot je navedeno v izpodbijani odpovedi), saj ima najboljše finančne rezultate v zadnjih letih,... Na podlagi teh dejstev, ki izhajajo iz navedb v tožbi, ki se štejejo za priznana, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da utemeljen poslovni razlog - niti ekonomski niti organizacijski - ni izkazan in da je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
OZ člen 86, 119, 247, 247/3, 375, 375/3, 569, 1019, 1020.
kreditna pogodba - obveznosti kreditojemalca - poplačilo obveznosti - garancija - porok - več porokov - solidarna odgovornost - ugovor zastaranja - glavni dolžnik - prisilna poravnava - stečaj nad glavnim dolžnikom - ničnost poroštvenih izjav - elementi oderuške pogodbe - višina obveznosti - pogodbena kazen - dogovor o višini obrestne mere
Tožeča stranka je isto terjatev, kot jo uveljavlja v tej pravdi zoper toženca, uveljavljala v izvršilnem postopku zoper drugega dolžnika kot poroka. Obveznost obeh je solidarna.
Obveznost tožene stranke izvira iz dveh kreditnih pogodb in pogodbe o izstavitvi garancije za zavarovanje plačila najemnine, sklenjenih s kreditojemalcem oziroma naročnikom garancije D., d.d. (glavnim dolžnikom), za katero se je zavezala kot solidarni porok.
Objektivni element oderuštva je lahko podan le pri dvostranskih pogodbah. Bistveni element oderuštva je namreč nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Poroštvo je enostransko obligacijsko razmerje.
Pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti (tretji odstavek 247. člena OZ), vendar ne gre prezreti določbo tretjega odstavka 375. člena OZ, ki določa, da je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti. Za tak dopusten dogovor gre v primeru 3. člena predloženih kreditnih pogodb.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - dogovor o nadomestni izpolnitvi - življenje v družinski skupnosti
Če med staršema ponovno nastane življenjska skupnost, bodisi zunajzakonska zveza ali le ekonomska skupnost, ta sama po sebi še ni ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Razlog je lahko nadomestni dogovor med staršema, da zavezanec ne plačuje preživnine, temveč na drug ustrezen način prispeva k plačevanju stroškov življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Obstoj zunajzakonske skupnosti niti ni pravno pomembno dejstvo v tem postopku, temveč se ta ugotavlja v premoženjskih razmerjih med partnerjema
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 153, 153/1, 153/2, 221d, 221d/1, 221d/3.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba pravice - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Za dejanski stan zlorabe pravice je značilno, da nosilec sicer izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega mejo upravičenja, pri čemer za protipravnost zadošča že okoliščina, da je storilčevo ravnanje v nasprotju z namenom (naravo) pravice.
Predpogodba, ki sta jo sklenila tožnik kot kupec in prva toženka kot prodajalka in solastnica nepremičnine do 3/8, ima naravo kupoprodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla glede toženkinega solastnega deleža do 3/8 nepremičnine parc. št. 13/2 k.o. X. Sklenjena predpogodba ima v delu prvotožničinega solastnega deleža do 3/8 vse elemente prodajne pogodbe, tudi del kupnine je bil že plačan. Nepremičnina je bila kupcu že izročena v posest. Prva toženka je glede na sklenjen dogovor v zvezi s solastniškim deležem do 3/8 ohranila še razpolagalno pravico.
Na podlagi sklenjene darilne pogodbe je tožniku omogočena pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini, ki je bila tožniku kršena z vpisom lastninske pravice na drugo toženko.
Prva toženka je kljub prodaji nepremičnine tožniku z drugotoženko sklenila darilno pogodbo, s katero je isto nepremičnino izročila v last in posest z namenom, da bi preprečila tožniku uveljavitev pravic iz sklenjene prodajne predpogodbe.
materialno procesno vodstvo - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - preklic darilne pogodbe
Ker pa tožnik z razvezo zakonske zveze in z izvensodnim preklicem darilne pogodbe ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah na izviren način, temveč le terjatev za vračilo daril, tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah ni utemeljen. Zahtevku za ugotovitev lastninske pravice je mogoče ugoditi le, kadar so izpolnjene vse predpostavke, ki jih zakon zahteva za pridobitev lastninske pravice (npr. v primeru originarne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali nastankom skupnega premoženja v zakonski zvezi). Trditvene podlage za takšen način pridobitve lastninske pravice pa tožnik ni podal, zato tožbenemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče ugoditi.
Materialno procesno vodstvo sodišča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka torej v tem postopku ni bilo potrebno in bi bilo odveč, saj je toženka že v postopku na prvi stopnji pravilno in obrazloženo opozorila, da tožnik z zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice glede na tožbene trditve ne more uspeti.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00010724
ZVEtL-1 člen 13. ZNP člen 37.
postopek določitve pripadajočega zemljišča - etažna lastnina - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - katastrski vpis
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Tudi s pritožbo je zato mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele (v celoti ali le delno) pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev ali ne, bo predmet (končne) odločbe o določitvi pripadajočega zemljišča.
ZIZ člen 55, 55/1, 221. SPZ člen 66, 70. ZNP člen 112.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pravice solastnika nepremičnine - pravica solastnika do posesti - razdelitev solastne nepremičnine - izpolnitev naložene obveznosti - dopustni ugovori
Solastnik solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine drugega solastnika dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja solastnikov delež, iz katerega se je le ta dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti upniku kot drugemu solastniku.
Storilec mora predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja priložiti zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz-1, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, sicer sodišče predlog zavrže.
ZPP člen 12, 143, 143/3. Uredba (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 13. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 1.
evropski plačilni nalog - spor majhne vrednosti - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - vročanje naslovniku v tujini - dejansko bivanje naslovnika - dejanski naslov bivanja - poizvedbe sodišča - dokazna sredstva - procesna aktivnost sodišča - dopolnitev tožbe - vpis v register stalnega prebivalstva - neznano bivališče - pomoč prava neuki stranki
Sodišče bi moralo preveriti, kakšen je naslov tožencev. Navedba naslova, ki ga ima oseba prijavljenega v registru prebivalstva, namreč zadostuje, da tožba glede navedbe naslova toženca šteje za popolno, tako da je sodišče ne more zavreči. Ob tem ko tožnik izkazuje določeno aktivnost/skrbnost v smeri pridobitve/iskanja naslovov tožencev preko Ambasade RS v Berlinu, bi moralo torej sodišče prve stopnje pri pristojnem registracijskem organu v Republiki Nemčiji preveriti naslov tožencev, saj ima v skladu s 44. členom nemškega Zveznega zakona o registraciji prebivalstva (Bundesmeldegesetz - BMG) tudi tuj javni organ poleg tuje fizične osebe pravico pridobiti nekatere informacije o določeni osebi od nemških organov za registracijo.