Tožnica ni dokazala, da bi ji toženca povzročila pravno priznano škodo.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo odločitev v zvezi s pljunkom, in sicer da je toženec pljunil (le) proti tožnici, kar pa zlasti glede na okoliščine vzajemnega verbalnega in neverbalnega obračunavanje ni doseglo stopnje protipravno povzročene pravno priznane škode, ki bi glede na okoliščine terjala pravično denarno odškodnino kot zadoščenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085806
OZ člen 45. ZPP člen 87, 87/3, 260, 260/2, 263.
leasing – asignacija – pridržek lastninske pravice – razveljavitev pogodbe – napake volje – grožnja – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme – zaslišanje prokurista – konkretiziranje pritožbenih razlogov – pripoznava dolga – ugovor zastaranja
Prokurist toženca je v postopku lahko zaslišan le kot priča (medtem ko je zakoniti zastopnik lahko zaslišan kot stranka v postopku), ne pa kot stranka. Z navedeno kršitvijo je sodišče prve stopnje zagrešilo relativno bistveno kršitev določbe drugega odstavka 260. člena ZPP, ki pa na pravilnost in zakonitost sodbe v ničemer ni vplivala. Poleg tega veljajo določbe o dokazovanju s pričami tudi pri dokazovanju z zaslišanjem strank, če ni za zaslišanje strank drugače določeno.
Pritožnik mora v pritožbi konkretizirano navesti pritožbene razloge in se tega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe in dokazna stališča v postopku pred sodiščem prve stopnje.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084774
ZPP člen 13, 319, 319/2.
nedopustnost izvršbe – predhodno vprašanje – ugovor res iudicata – skupno premoženje – vlaganja zakoncev v posebno premoženje zakonca – nova stvar
Izvedenec lahko ugotavlja le posamezna dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, sodišče pa mora na podlagi tako ugotovljenih dejstev narediti materialnopravne zaključke, kamor sodi tudi vprašanje, ali so bila vlaganja v nepremičnino tako obsežna, da imajo stvarnopravne učinke.
Stvarnopravni učinki nastopijo, če sta se zaradi vlaganj stanje in vrednost nepremičnine (objekta) toliko spremenila, da se je dejansko spremenila njena identiteta.
DENACIONALIZACIJA – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085812
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/5, 8/6. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 9, 173, 173/3. ZAgrS člen 48 – 53.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbe
V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080098
OZ člen 117, 190. ZPP člen 2, 2/1, 318, 357.
nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja – neupravičena pridobitev – sklepčnost – pogoji za izdajo zamudne sodbe – prekoračitev tožbenega zahtevka – pomota v zahtevku
Verjetno je pri oblikovanju tožbenega zahtevka res prišlo le do pisne pomote, vendar bi prvostopenjsko sodišče kljub temu moralo odločiti znotraj oblikovanega tožbenega zahtevka.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – neposredno izvršljiv notarski zapis – maksimalna hipoteka
V notarskem zapisu sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke ni primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve iz izvedbene pogodbe.
Izpisek odprtih postavk je lahko le ena izmed listin, predloženih v dokazne namene. ZPP ne daje podlage, da bi sodišče izpisku odprtih postavk podeljevalo večjo dokazno težo. Zato je izpisek odprtih postavk podvržen prosti presoji dokazov v skladu z napotilom iz 8. člena ZPP.
Kupec solastnega dela nepremičnine, ki s tem ne postane tudi izključni lastnik, ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine, dokler le-ta ni v naravi in pravno formalno razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikovo lastninsko pravico
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom desne golenice – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odmera odškodnine za negmotno škodo (Fischer III.)
Zgolj premoženjska kazniva dejanja, kolikor ne gre za težja dejanja, praviloma ne odtehtajo posega v osebno svobodo, vendar pa se v obravnavani zadevi obdolžencem očita, da naj bi si protipravno prilastili stvari v skupni vrednosti nekaj čez 90.000,00 EUR, to je v višini, ki bistveno posega v premoženjske pravice posameznika, zaradi česar ni moč trditi, da pripor ni sorazmeren teži kaznivega dejanja.
oprostitev plačila sodnih taks – delni uspeh v postopku – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – plačilo sodne takse – naknadna pridobitev premoženja – rok za izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse – zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse
O taksni obveznosti stranke lahko sodišče odloči dokler izterjava ni zastarana, to je v petih letih po zapadlosti takse v plačilo (prvi odstavek 9. člena ZST-1).
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - neznatna škoda - stroški postopka zavarovanja znotraj pravdnega postopka - uporaba napačne tarife - odvetniška tarifa
Obstoj hipoteke ne zožuje dolžnikovih lastninskih upravičenj na nepremičnini - lahko sicer oteži prodajo nepremičnine, je pa ne preprečuje.
Poleg tega se po njenih lastnih navedbah za nepremičnine, za katere je predlagala izdajo začasne odredbe, kupec ne bo našel. Če je temu tako, pa s predlagano začasno odredbo tožeča stranka ne more doseči namena zavarovanja.
Postopek v zvezi z izdajo začasne odredbe v tem gospodarskem sporu je samostojni postopek znotraj pravdnega postopka. Odločitev o predlogu za izdajo začasne začasne odredbe pa ne v stroškovnem pogledu niti v pogledu odločitve o začasni odredbi na izid pravde nima nobenega vpliva. Ker sta prej veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 67/2003, s spremembami) in sedaj veljavna Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/2015) vsebinsko popolnoma enaki, pa zaradi uporabe napačne Tarife materialno pravno ni bilo nepravilno uporabljeno.
ZPP člen 337, 337/1. SZ-1 člen 103, 103/3, 104, 104/4. ZUP člen 7.
odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – opominjevalni postopek – načelo kontradiktornosti – zamuda na narok – manjša zamuda – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Četrti odstavek 104. člena SZ-1 najemniku ne daje pravice do preselitve zaradi nelikvidnosti, temveč občini omogoča odločitev o tem, ali bo socialno ogroženo osebo namestila v drugo primerno stanovanje.
Tudi manjša zamuda je pač zamuda; če se pripeti iz upravičenih razlogov, jo je mogoče pravočasno sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZST-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1. ZBPP člen 14, 14/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – fizična oseba – premoženjsko stanje – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je posedovano premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, upnice plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
ZIZ člen 17, 17/1. OZ člen 376, 1060. ZOR člen 277.
načelo formalne legalitete - zakonske zamudne obresti - tek zamudnih obresti - prenehanje teka zamudnih obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev prehodne določbe OZ - učinkovanje ustavne odločbe - upoštevanje ustavne odločbe v izvršilnem postopku
Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od določenega dneva do plačila ne pomeni, da obresti po zakonsko določeni obrestni meri nujno vselej dobesedno tečejo „do plačila“, pač pa, da to pomeni „do prenehanja obveznosti“.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZBPP člen 14, 14/1. ZPP člen 212.
predlog za odlog plačila vseh sodnih taks - premoženjsko stanje upnika - premoženjsko stanje družinskih članov - takojšnje plačilo sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - pravni standard - povprečni mesečni dohodek na družinskega člana - premoženje predlagatelja - slab dohodkovni položaj predlagatelja - vrednost premoženja - pomen premoženja za preživljanje - minimum dejstev
V danem primeru ni mogoče spregledati, da je upnica poleg tega, da je solastnica četrtine hiše, v kateri živi, tudi solastnica polovice hiše v gradnji, da je solastnik druge polovice njen mož, da imata prihranke na bančnih računih ter da višine le-teh upnica ni navedla. Enako velja za prihranke upničinega sina. Upnica in njen mož pa imata tudi vsak svoj avto. Ob tako izkazanem premoženjskem stanju upnice in njenih družinskih članov, glede na to, da upnica ni pojasnila, kakšnega pomena je zgoraj navedeno premoženje za njeno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov ter da ni navedla višine njihovih prihrankov, predlogu upnice za odlog plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi. Upnica bi morala že v predlogu navesti minimum tistih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen. Navedla pa je le, naj ji sodišče zaradi minimalnih sredstev za preživljanje odobri 24-mesečni odlog plačila vseh taks v tem postopku.
vračilo preveč izplačane plače - pravnomočnost sodbe - denarno nadomestilo za brezposelnost - zmotna uporaba materialnega prava - nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka je bila dolžna toženi stranki obračunati in plačati nadomestilo plače za sporno obdobje do ponovnega poziva na delo na podlagi pravnomočne sodbe delovnega sodišča, izdane v drugem individualnem delovnem sporu. Tožeča stranka je celotno obveznost po pravnomočni sodbi izpolnila. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s pravnomočno sodbo, ni posegla odločba Zavoda RS za zaposlovanje, s katero je bila odpravljena odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in je Zavod RS za zaposlovanje vračilo nadomestila med brezposelnostjo za isto obdobje zahteval od tožeče stranke. Odločba vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med tožečo stranko in toženko. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi zavoda upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, temveč za vprašanje vrnitve nadomestila plače, kot prejemka delavca iz delovnega razmerja v razmerju do delodajalca. Zato ni utemeljena presoja sodišča prve stopnje, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča z vsemi učinki pravnomočne sodbe za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, tožeče stranke (delodajalca), ki je od tožene stranke (delavke) zahteval vračilo preveč izplačane plače, zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - organizacijski razlog
Stroški dela v poslovni enoti tožene stranke, v kateri je bil zaposlen tudi tožnik, so presegli predvidene stroške, nad toženo o stranko pa je bil že v letu 2014 zaradi možnosti nastanka insolventnosti uveden postopek preventivnega prestrukturiranja. Tožena stranka se je zato odločila za reorganizacijo in je zmanjšala število zaposlenih na delovnem mestu mesar v poslovni enoti, v kateri je bil zaposlen tožnik. Tožnikove delovne naloge pa je razporedila med ostale zaposlene na delovnem mestu mesar v tej poslovni enoti, zato je tožnikovo delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. To pa predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alini prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZIZ člen 38, 38/5, 273. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 20, 20/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 16.
stroški izvršitelja - potrebnost za konkretno izvršbo
Izvršba se začne opravljati že pred pravnomočnostjo sklepa, torej dejstvo, da je bila upničina terjatev v celoti poplačana pred pravnomočnostjo, ne pomeni nujno, da so bili vsi stroški premičninske izvršbe nepotrebni. Izvršba se opravlja vse do dokončnega poplačila upnika z vsemi dovoljenimi sredstvi.
Izvršitelj mora vsako zadevo, ki jo prejme v izvršitev, takoj vpisati v evidenco izvršilnih zadev (saj s tem zagotovi vrstni red opravljanja izvršilnih dejanj), in se mora z zadevo preden začne opravljati neposredna dejanja izvršbe seznaniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - žalitev - žaljiva izjava
Tožena stranka je tožnici podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v katerem ji je očitala, da je v telefonskem pogovoru s svojim nadrejenim žaljivo in skrajno nedostojno opisala njeno sodelovanje s sodelavko in izjavila: „Ta pička ne zna excella in jaz je ne bom učila.“ Sporne izjave tožnica ni izrekla v žaljivem kontekstu. Takšna izjava ne predstavlja kršitve določb ZDR-1, notranjih aktov delodajalca (Pravilnika o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter mobinga in o odpravljanju njihovih posledice oziroma Pravilnika o ugotavljanju odškodninske odgovornosti delavcev) ali tožničine pogodbe o zaposlitvi, predvsem zato, ker je šlo za enkratni dogodek, ker izjava ni bila izrečena neposredno sodelavki niti z njo sodelavka ali drugi delavci niso bili seznanjeni in ker ni imela nikakršnih posledic na odnos s sodelavko ali tožničinim nadrejenim ali na doseganje delovnih rezultatov tožene stranke. Očitane kršitve iz opozorila niso podane, zato ni bila izpolnjena predpostavka za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.