Zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa) oziroma po Skupnem sporazumu o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti iz leta 2006 (v nadaljevanju Skupni sporazum) ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP).
Za uporabnike, ki niso sklenili individualne pogodbe s tožečo stranko in niso položili zneska po Tarifi, zmanjšanega za 30%, se uporabljajo nadomestila, določena v Tarifi. Tarifa res odkazuje na Skupni sporazum (drugi odstavek 1. člena Tarife), vendar pa ta za 3. skupino uporabnikov napotuje nazaj na Tarifo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 12. člena Skupnega sporazuma).
Če je bila pravica iz ZASP kršena namerno ali iz hude malomarnosti, pa lahko tožeča stranka zahteva plačilo civilne kazni, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpela premoženjsko škodo (tretji odstavek 168. člena ZASP). Ker se civilna kazen odmeri glede na višino nadomestila, saj se lahko poveča za do 200 % nadomestila, brez izračuna tega tudi ni mogoče izračunati višine civilne kazni.
V konkretnem primeru sodne odločbe zaradi neupoštevanja pridobljene zastavne pravice in posledično napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni bilo mogoče uresničiti, četudi velja pravilo, da morajo biti pravne norme in na njih temelječi posamični akti sposobni uresničenja5. Gre za kršitev prava, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker tožeča stranka navkljub plačani kupnini in izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku zaradi zmotnega tolmačenja določb ZIZ in ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni uspela vknjižiti svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi, ji je nastala škoda v višini plačane kupnine. Vzročna zveza med ravnanjem sodišča v zemljiškoknjižnem postopku in nastalo škodo je podana.
Po 44. členu ZUstS odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi neustavnih določb zakona ali o ugotovitvi njihove neskladnosti z Ustavo učinkujejo za (na) vsa razmerja, o katerih do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo pravnomočno odločeno. Ne gre zgolj za razmerja, v katerih je v času začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča že začet sodni spor, temveč tudi za razmerja, v katerih je še mogoče vložiti tožbo, ker tudi o njih še ni odločitve z učinkom pravnomočnosti.