• Najdi
  • 1
  • od 10
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep I Up 292/2014
    26.2.2015
    UPRAVNI SPOR - SODNE TAKSE
    VS1015012
    ZST-1 člen 34, 34/1, 34a, 34a/1, 34a/3.
    sprememba višine sodne takse - naknadna delna oprostitev plačila sodne takse - razveljavitev starega plačilnega naloga - določitev nove višine sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - rok za izpolnitev taksne obveznosti - pravna praznina - zakonska analogija
    Če se z naknadnim sklepom o delni oprostitvi plačila sodne takse spremeni višina prvotno naložene taksne obveznosti, je treba zaradi načela pravne enakosti ob analogni uporabi tretjega odstavka 34. a člena ZST-1 taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, ki je sestavni del tega sklepa.

    Ker pritožniku po tem, ko se je zaradi sklepa o delni oprostitvi plačila sodne takse spremenila višina taksne obveznosti, nov plačilni nalog z določenim izpolnitvenim rokom ni bil izdan, sta ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pritožnik zamudil rok za plačilo sodne takse za tožbo in posledična odločitev o ustavitvi postopka v tem upravnem sporu, napačni.
  • 2.
    VSRS sodba II Ips 299/2014
    26.2.2015
    STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS0017516
    SPZ člen 17. OZ člen 199.
    pritiklina - tehnična in finančna dokumentacija v zvezi z nepremičnino - poslovodstvo brez naročila - gestija - elementi dopustne gestije
    Pri ugotavljanju odnosa med glavno stvarjo in pritiklino je bistven pravni standard splošnega prepričanja. Predmet presoje po splošnem prepričanju pa je obstoj gospodarske vezi (oziroma olepševalnega namena). Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritikline poleg funkcionalne povezane pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je torej v njeni določnosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari (v konkretnem primeru nepremičnine), čemur zahtevane listine že po naravi stvari ne morejo zadostiti.
  • 3.
    VSRS sklep II DoR 370/2014
    26.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VS0017551
    ZPP člen 112, 112/8, 367a.
    dopuščena revizija - odgovor na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - vložitev vloge na nepristojno sodišče - zamudna sodba - razlaga zakona - očitna pomota
    Revizija se dopusti glede procesnopravnega vprašanja, ali gre za očitno pomoto po določbi osmega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku pri vložitvi odgovora na tožbo, ko je tožba vložena na nepristojno sodišče in se s štampiljko tega nepristojnega sodišča brez sklepa o njegovi nepristojnosti vroči toženi stranki v odgovor, ta pa odgovor vroči nepristojnemu sodišču.
  • 4.
    VSRS Sodba II Ips 129/2014
    26.2.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00002998
    ZOR člen 104, 108, 376.
    ničnost prodajne pogodbe - vrnitev danega - zastaranje odškodninske terjatve - povračilo škode - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka
    Glede na to, da ima sporna terjatev odškodninsko naravo, za njeno zastaranje veljajo zastaralni roki iz 376. člena ZOR.
  • 5.
    VSRS sklep II DoR 408/2014
    26.2.2015
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017555
    ZPP člen 8, 339, 367, 367/2, 367a, 367b, 367b/5, 377.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    Predlog, v katerem stranka ne opredeli vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, s katero je odločeno o nedenarnem zahtevku, ni popoln.
  • 6.
    VSRS sodba in sklep II Ips 350/2013
    26.2.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS0017537
    ODZ paragraf 943. ZD člen 123, 123/1, 137. ZPP člen 377.
    izstavitev zemljiškoknjižne listine - odstop terjatve - dedna pravica - odpoved dediščini - darilo - obljuba darila - ustna pogodba - obličnost - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
    Po načelu ipso iure dedovanja izjava o sprejemu dediščine ni predpostavka pridobitve dedne pravice in prehoda zapuščine na dediče.

    Veljavnost (in iztožljivost) darilne obljube je vezana na strogo obličnost. Če je predmet takšne pogodbe nepremičnina, se je za njeno pravno učinkovitost zahtevala ne le pisna oblika (primerjaj prvotno besedilo paragrafa 943 ODZ), temveč (po spremembi tega pravila od 25. julija 1871) sklenitev pogodbe v obliki notarskega akta (v poznejšem vmesnem obdobju, ko so notarske posle prevzela sodišča, pa je morala biti obljuba darila dana na sodni zapisnik). Stališče revizije, da pravilnost obličnosti izjave („odpoved premoženju - dediščini“) ne more biti presojana po dednopravnih pravilih, je pravilno: izjava ni bila podana v okviru zapuščinskega postopka, v katerem bi B. B. nastopala kot dedinja. Toda pogodba bi morala biti glede nepremičnin pisna - teorija realizacije ne pride v poštev, ker nepremičnega premoženja B. tožnici ni mogla izročiti, saj je bilo še „državno“. Izročitev nepremičnin v posest v času, ko B. še ni bila njihova lastnica, ne zadošča: za realizacijo ustne pogodbe o prenosu lastninske pravice je potrebna izročitev, ki ima za posledico prenos vseh upravičenj dotedanjega lastnika na pridobitelja.
  • 7.
    VSRS sklep II DoR 35/2015
    26.2.2015
    STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017493
    ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZPPSL 88.
    predlog za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica v pričakovanju - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
    Predlog za dopustitev revizije se zavrne, saj niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP.
  • 8.
    VSRS sklep II Ips 34/2015
    26.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017487
    ZPP člen 108, 336, 373, 373/2, 374, 374/1, 375, 377, 383.
    dopuščena revizija - nepopolna vloga - nepopolna revizija - priloge - predlog za dopustitev revizije - zavrženje revizije

    Tožnica je svoji reviziji priložila (poleg drugih prilog) samo sklep o dopustitvi revizije II DoR 277/2014 z dne 13. 11. 2014, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. O tem, da je taka (dopuščena) revizija nepopolna, se je Vrhovno sodišče že izreklo.

  • 9.
    VSRS Sodba I Ips 11135/2009-108
    26.2.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007397
    ZKP člen 371, 371/2. URS člen 29.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - izvajanje dokazov - pravica do poštenega sojenja - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena
    Sodišče prve stopnje je zaslišalo pričo A. P. in njegovo izpovedbo ocenilo kot neverodostojno. Na podlagi presoje te izpovedbe je sodišče odločilo, da se nadaljnji predlagani dokazi ne izvedejo, ker je ocenilo, da zaslišanje prič, ki jih je predlagal zagovornik, ne bi spremenilo dokazne ocene sodišča, ne glede na to, kaj bi priče izpovedovale. Tako je vnaprej ocenilo izvedbo dokaza kot popolnoma neuspešnega z vnaprejšnjo dokazno oceno verodostojnosti izpovedb prič. Sodišče, ker ni dopustilo zaslišanja predlaganih prič, tudi ni na enak način obravnavalo prič obtožbe in obrambe. S takšnim ravnanjem pa je kršilo obsojenčevo pravico do obrambe na glavni obravnavi, ki jo ima po 29. členu Ustave Republike Slovenije.
  • 10.
    VSRS Sodba IV Ips 3/2015
    26.2.2015
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VS2007412
    ZP-1 člen 62, 62-2, 62a, 62a/1-1. ZPrCP člen 15, 15/1.
    bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – stvarna pristojnost - pooblastila občinskega redarstva
    Občinski redarji so bili tudi pred uveljavitvijo ZPrCP-B pristojni izvajati nadzor na vseh cestah v naselju. Z novelo ZPrCP-B je bilo v prvem odstavku 15. člena ZPrCP za besedno zvezo „cestah v naselju“ dodano besedilo „(vključno z

    nekategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo)“. Ta sprememba je zgolj pojasnjevalne narave, saj ni uvedla nove oziroma dodatne pristojnosti niti pristojnosti ni zožila, temveč je zgolj pojasnila, da besedna zveza ceste v naselju pomensko vključuje tudi nekategorizirane ceste, ki so dane v javno uporabo.
  • 11.
    VSRS sklep II DoR 6/2015
    26.2.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017565
    URS člen 39. OZ člen 131, 183. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - tisk - odškodnina pravni osebi - trditev o dejstvih - mnenje
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sporno izjavo treba opredeliti kot mnenje ali kot trditev o dejstvih, vprašanja razrešitve kolizije med tožničino pravico do ugleda ali dobrega imena in toženčevo pravico do svobode izražanja ter vprašanja obstoja okoliščin, ki utemeljujejo prisojo denarne odškodnine pravni osebi.
  • 12.
    VSRS Sklep I Kr 9481/2009-103
    26.2.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007393
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
    Razlogi, ki so narekovali prenos pristojnosti v fazi odločanja o pritožbi, v fazi odločanja na prvi stopnji niso podani, saj sodniki Okrajnega sodišča v Murski Soboti, za razliko od sodnikov Višjega sodišča v Mariboru, niso oškodovanci v tem kazenskem postopku. Zgolj dejstvo, da spada Okrajno sodišče v Murski Soboti pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru, pa ni okoliščina, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost tega sodišča.
  • 13.
    VSRS Sklep II DoR 395/2014
    26.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00003159
    ZPP člen 39, 367, 367/4, 377. ZNP člen 103.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - glavna terjatev - postranska terjatev - obresti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V izreku pravnomočnega sklepa sta torej kumulirani glav(nič)na (materialnopravna) obveznost (plačila odškodninske terjatve) in postranska (materialnopravna) obveznost (plačila na to terjatev nanašajočih se obresti), pri čemer sta ti dve obveznosti - kar je ključno - tudi v medsebojnem materialnopravnem razmerju glavne in postranske obveznosti. Obveznost plačila (zakonskih zamudnih) obresti je tako v tem primeru tudi v procesnem smislu (zgolj) postranska.
  • 14.
    VSRS Sklep I Kr 51681/2011-64
    26.2.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007400
    ZKP člen 35, 35/1.
    krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
    Glede na to, da resno bolna obdolženka, ki je tudi mati samohranilka in prejema denarno socialno pomoč, živi in se zdravi v Mariboru ter da je iz Maribora tudi večina prič, ki jih je treba zaslišati, bo postopek lažje izvedlo Okrajno sodišče v Mariboru.
  • 15.
    VSRS Sklep II Ips 234/2012
    26.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00001620
    ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/4, 377.
    dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
    V obravnavanem primeru gre za objektivno kumulacijo dveh nedenarnih zahtevkov, ki temeljita na različnih pravnih in dejanskih podlagah, pri čemer sta uveljavljena tudi zoper različne tožence. Tožnik hkrati uveljavlja tudi drugo pravno in dejansko podlago za neveljavnost teh pravnih poslov (ničnost). Ker je ob tem, da tudi ne gre za povezane zahtevke (v smislu petega odstavka 367. člena ZPP), navedena le en(otn)a vrednost spornega predmeta, je ta nediferencirana.
  • 16.
    VSRS Sodba I Ips 42419/2011-128
    26.2.2015
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS2007367
    ZKP člen 100, 100/2, 105, 105/2, 285a, 285c, 285č, 330, 371, 371/1-1, 420, 420/3, 420/5.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sestava sodišča - predobravnavni narok - razpis predobravnavnega naroka - priznanje obtoženca na glavni obravnavi - premoženjskopravni zahtevek - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku - plačilo terjatev iz neplačanega davka - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev

    Namen zakonodajalca z uveljavitvijo novega petega odstavka 420. člena ZKP ni bil omejiti vrhovnega državnega tožilca pri vlaganju zahteve za varstvo zakonitosti, temveč nasprotno, ohraniti možnost, da vrhovni državni tožilec (lahko) deluje kot korektiv v primerih, kadar stranke niso izpolnile pogojev iz petega odstavka 420. člena ZKP. Zato je treba to določbo razlagati na način, da pogoj iz navedene določbe ne velja za vrhovnega državnega tožilca.

    Pri predobravnavnem naroku gre za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašaj pred začetkom glavne obravnave, zato sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta.

  • 17.
    VSRS sodba in sklep II Ips 30/2015
    26.2.2015
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS0017525
    ZD člen 163. ZPP člen 154, 165, 187, 190, 367, 367/2, 377, 378.
    vrnitev darila - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - odtujitev stvari med pravdo
    Tožeča stranka lahko vse do konca glavne obravnave spremeni svojo tožbo tudi tako, da toži namesto prvotne tožene stranke koga drugega. Za subjektivno spremembo tožbe je potrebna privolitev tistega, ki naj stopi v pravdo namesto toženke. Če pa se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je potrebna tudi njena privolitev (187. člen ZPP). Tožbeni zahtevek zoper nove pridobitelje nepremičnine, ki je bila predmet darila, pomeni subjektivno spremembo tožbe. Ker privolitve z njihove strani niti s strani toženke ni bilo, sta nižji sodišči pravilno odločili, da spremembe tožbe nista dovolili.
  • 18.
    VSRS sklep VIII DoR 3/2015
    25.2.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS3006336
    ZPP člen 367, 367/4, 384.
    predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - sklep o nepristojnosti
    Iz določbe prvega odstavka 384. člena ZPP izhaja, da stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje odločilo o tožnikovi pritožbi zoper sklep sodišče prve stopnje o stvarni nepristojnosti, ne predstavlja sklepa v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, tj. sklepa s katerim se je postopek pravnomočno končal. Zato revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
  • 19.
    VSRS Sklep X Ips 24/2015
    25.2.2015
    UPRAVNI SPOR - TUJCI
    VS1014988
    ZUS-1 člen 83, 83/2-3.
    podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - razdružitev družine - drug naslov - zagotovljeni bivanjski pogoji - zagotovljena zaposlitev - preživljanje - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme
    Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Revident ni s potrebno verjetnostjo izkazal skupnega življenja z domnevnimi družinskimi člani in tudi ne potencialnega posega v pravico do družinskega življenja (razdružitev družine).

    Zgolj navedba, da ima revident trenutno v Sloveniji zagotovljene bivanjske pogoje, v tujini pa ne, za obstoj zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča. Revident ni navedel in izkazal, zakaj si v državi, katere državljan je, ne bi mogel zagotoviti bivanjskih pogojev tako, kot si jih je v Sloveniji.

    Revident prav tako ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve z navedbo, da ima v Sloveniji zagotovljeno zaposlitev, v tujini pa ne. Tudi v tem delu namreč ni navedel in izkazal, v kolikšni meri je njegovo preživljanje dejansko odvisno od zaposlitve v Sloveniji oziroma kakšno je njegovo siceršnje premoženjsko stanje.
  • 20.
    VSRS Sklep I Up 383/2014
    25.2.2015
    JAVNI USLUŽBENCI - UPRAVNI SPOR
    VS1015047
    ZJU člen 60, 60/4, 64, 65, 65/1. ZJA člen 21, 21/1, 22, 22/1, 23, 23/2. URS člen 22, 25. ZUS-1 člen 22, 22/1, 33, 33/1, 36, 36/1-6, 76.
    javna agencija - imenovanje direktorja - javni natečaj - „neizbira“ kandidata - izpodbojna tožba - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo v upravnem sporu
    V primeru (in ob dejanskih okoliščinah), kot je obravnavani (ko je vlada že pred vložitvijo tožbe v tem upravnem sporu z odločbo imenovala izbranega kandidata na mesto direktorja ARRS), bi bilo torej možno vložiti samo tožbo na podlagi druge alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki določa, da se s tožbo lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). Ugoditev ugotovitveni tožbi pa bi bila eventualno lahko podlaga za predčasno razrešitev direktorja ali razveljavitev akta o imenovanju direktorja. Vendar take tožbe (ugotovitvene) tožnik v obravnavanem primeru ni vložil.
  • 1
  • od 10
  • >
  • >>