Tožnica je svoji reviziji priložila (poleg drugih prilog) samo sklep o dopustitvi revizije II DoR 277/2014 z dne 13. 11. 2014, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. O tem, da je taka (dopuščena) revizija nepopolna, se je Vrhovno sodišče že izreklo.
Namen zakonodajalca z uveljavitvijo novega petega odstavka 420. člena ZKP ni bil omejiti vrhovnega državnega tožilca pri vlaganju zahteve za varstvo zakonitosti, temveč nasprotno, ohraniti možnost, da vrhovni državni tožilec (lahko) deluje kot korektiv v primerih, kadar stranke niso izpolnile pogojev iz petega odstavka 420. člena ZKP. Zato je treba to določbo razlagati na način, da pogoj iz navedene določbe ne velja za vrhovnega državnega tožilca.
Pri predobravnavnem naroku gre za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašaj pred začetkom glavne obravnave, zato sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen in je glavna obravnava že bila začeta.