Poklicno opravljanje prevozov v cestnem prometu z motornimi (tovornimi) vozili oziroma neposredno izvajanje teh prevozov predstavlja nevarno dejavnost, saj (statistično) ni mogoče izključiti nastanka škode kljub ustreznim vozilom, vzdrževanju in skrbnosti voznikov. Nevarnost se lahko zmanjša, a je tudi ob upoštevanju vseh predpisov o varnosti (tako z vidika delavca kot delodajalca) ni mogoče omejiti pod standard povečane nevarnosti. Dejavnost opravljanja tovornih prevozov je dejavnost, ki za zaposlene, ki jo neposredno vršijo, ali tretje osebe predstavlja povečano tveganje za nastanek škode.
Za popolno izključitev odgovornosti po drugem odstavku 153. člena OZ se zahteva, da objektivno odgovorna oseba dokaže izključnost dejanja oškodovanca (ali tretjega), vendar tudi, da gre za dejanje, ki ga ni mogla pričakovati in (kumulativno) se posledicam takšnega dejanja ne izogniti ali jih odstraniti. Nepričakovanost dejanja oškodovanca, ki bi jo tožena stranka morala dokazati za popolno izključitev svoje objektivne odgovornosti, se presoja po najstrožjem merilu – merilu skrajne skrbnosti. Potrebno se je vprašati, ali je bilo dejanje voznika pričakovano za posebej skrbnega imetnika oziroma tistega, ki se ukvarja s takšno nevarno dejavnostjo.