PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI- VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003579
ZP-1 člen 2. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 3, 7, 7a.
meja sankcioniranja prekrška - uporaba milejšega predpisa - pravna opredelitev prekrška - meritev hitrosti v cestnem prometu - predpis, ki določa prekršek
Ugotavljanje izmerjenega rezultata oziroma dodeljenega rezultata je dejansko vprašanje, ne pa kršitev materialnega prava. Pravilnik o merjenju hitrosti le dopolnjuje ZPrCP na ta način, da predpisujue (dokazno) pravilno ugotavljanje (merjenje) hitrosti, medtem ko znake prekrškov določa zakon.
dejansko stanje ni pritožben razlog v postopku v sporu majhne vrednosti - bianco menica - dolg družbe - menična zaveza pri lastni menici
V smislu določil prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - izkaz verjetnosti za nezmožnost poplačila - načelo ekonomičnosti postopka
ZIZ od upnika zahteva zgolj izkazano verjetnost, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja je v tem, da se upniku omogoči čim učinkovitejšo izterjavo njegove terjatve ter zagotovi ekonomičnost in hitrost izvršilnega postopka.
spor majhne vrednosti - narok v sporu majhne vrednosti – sodba na podlagi odpovedi
Čeprav tožeča stranka na narok ni prišla, sodišče ne bi moglo izdati sodbe na podlagi odpovedi, kot je smiselno predlagano v pritožbi. To bi bilo možno le, če bi tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ne bi bila prišla, čeprav je bila v redu povabljena.
starostna pokojnina - nova odmera - obnova postopka - predlog
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik v pritožbi zatrjevane očitke, ki se nanašajo na izračun pokojninske osnove v postopku odmere starostne pokojnine v letu 2007, v prvi vrsti uveljavljati v pritožbi zoper odločbo, vendar se zoper to odločbo ni pritožil. Ker pa je tudi predlog za obnovo postopka prepozen in kot tak onemogoča vsebinsko obravnavo, tožnik s tem izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, s katero bo upoštevala nadurno delo in dežurstvo tožnika, ni utemeljen.
ničnost - bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo
Odločba toženca (s katero je tožnika zaradi posledic bolezni razvrstil v III. kategorijo invalidnosti in mu priznal pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je voznik s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno) ne vsebuje takšne nepravilnosti, zaradi katere objektivno ne bi bila izvršljiva. Če pa obstajajo subjektivni razlogi, zaradi katerih se odločba ni mogla izvršiti, pa odločba ni nična. Razlogi, zaradi katerih odločba ni izvršljiva, to je tožnikova začasna nezmožnost za delo, se ne štejejo za objektivne, pač pa za subjektivne razloge. Odločba, ki ni bila izvršena ne pomeni, da je objektivno ni mogoče izvršiti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi ničnost navedene odločbe, ni utemeljen.
Določba 3. točke tretjega odstavka 4. člena Posebnih pogojev za zavarovanje odgovornosti PD-OD-08 toženke, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (86. člen v povezavi z 88. členom OZ), ker ne odstopa od splošnih določb 26. poglavja OZ, ki ureja zavarovalno pogodbo.
ZPP člen 257, 262. ZDR člen 79, 79/2, 82, 82/1, 86.
ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravni interes
Tožnik je vložil tožbo, ker mu je tožena stranka zaključila delovno razmerje in ga odjavila iz zavarovanja, zato je interes tožnika za vložitev tožbe na ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi podan.
Tožena stranka je tožniku ustno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker ni bila podana v pisni obliki (86. člen ZDR). Zato je tožnikov tožbeni zahtevek na priznanje delovnega razmerja do zaposlitve pri drugem delodajalcu utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
Tožena stranka je zaradi upadanja prodaje hotelskih storitev ter racionalizacije dela sprejela odločitev o zmanjšanju števila izvrševalcev na delovnem mestu vodja prodaje za enega izvrševalca. Zmanjšanje števila izvrševalcev na delovnem mestu vodja prodaje je samo po sebi organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela tožnika, ki je bil zaposlen na takem delovnem mestu. Za obstoj takšnega razloga niti ni potrebno, da organizacijska enota že posluje z izgubo. Zadošča že odločitev delodajalca, da spremeni organizacijo dela. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
Dejstvo, da je tožena stranka dela in naloge tožnika prenesla na ostale zaposlene, zaradi česar je delo tožnika, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi dejansko prenehalo, ne vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za zakonitost odpovedi ni potrebno, da bi delo, ki ga je tožnik opravljal, prenehalo, niti da bi morala tožena stranka delovno mesto formalno ukiniti. Takšne organizacijske rešitve, zaradi katerih delo delavca postane nepotrebno, so v pristojnosti delodajalca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - začetek stečajnega postopka - odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave - stečaj - posvetovanje s sindikati - večje število delavcev
Po 103. členu ZDR lahko stečajni oziroma likvidacijski upravitelj v stečajnem postopku ali postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče, s petnajstdnevnim odpovednim rokom odpove pogodbe o zaposlitvi zaposlenim delavcem, katerih delo je postalo pri delodajalcu zaradi začetka stečajnega ali likvidacijskega postopka nepotrebno. Vendar pa mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev izpolniti obveznosti iz 96., 97., 98., 99., 100. in 101. člena ZDR, kar pomeni, da je dolžan obveščati sindikat ter se z njim posvetovati, obveščati zavod za zaposlovanje in z njim sodelovati, pripraviti program razreševanja presežnih delavcev in upoštevati zakonsko določene kriterije za določitev presežnih delavcev, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka niti ni ugotavljala, ali je možno delavcem ponuditi ustrezno delo v drugih dejavnostih tožene stranke in tudi ni izpolnila svoje obveznosti iz 2. odstavka 103. člena, saj se s sindikati, ki so ustanovljeni pri delodajalcu, ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic. Zaradi tega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Če stranka v enem postopku postavi določene trditve, v drugem pa glede istih dejstev očitno drugačne trditve, je trditveni temelj ene in iste stranke protisloven. Glede na različnost trditev je očitno tudi, da so ene ali druge trditve, ali pa oboje, prirejene za potrebe vsakokratnega postopka. Takšnega ravnanja pa sodišče ne sme prenašati že zaradi vestnosti in poštenja, ki zavezuje tudi stranki pravdnega postopka.
Stranka pravice do zaslišanja izvedenca nima; zahteva ga lahko zlasti, če je bilo pisno mnenje nejasno, nepopolno, protislovno ali če se mnenja več izvedencev medsebojno bistveno razlikujejo. V praksi se je zaslišanje izvedenca spremenilo iz pravila v izjemo.
Z dodano 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je zakonodajalec uredil procesno situacijo, do katere lahko pride, če je bil postopek z začasno ali predhodno odredbo začet pred začetkom stečajnega postopka. V takšnem primeru se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.
ZFPPIPP člen 46, 151, 289, 289/2, 354, 355, 355, 355/3, 355/3-1. ZIZ člen 257, 257/1.
predhodna odredba – plačilo terjatve – nevarnost za uveljavitev plačila – izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku – stroški stečajnega postopka – vrstni red plačila stroškov v stečaju – nujni stroški stečajnega postopka – načelo enakega obravnavanja upnikov
Za uveljavitev prisilnega poplačila terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka velja izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku po začetku stečajnega postopka. Za uveljavitev takšne terjatve je zato potrebno dopustiti tožbo z dajatvenim zahtevkom zoper stečajnega dolžnika.
Stroški, ki so glede na svojo naravo nujni za izvajanje stečajnega postopka, zato morajo imeti prednost pred poplačilom terjatve tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, ne glede na to, da zakon za to kategorijo terjatev opredeljuje, da se poplačajo kot stroški stečajnega postopka, to je v celotnem znesku.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe v katerih prekrškovni organ izraža svoje nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, predstavljajo nedovoljen pritožbeni razlog, saj prekrškovni organ glede na določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 sodbe, s katero sodišče odloči o vloženi zahtevi za sodno varstvo, iz pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena ZP-1) ne more izpodbijati.
Iz pravnomočno sklenjene sodne poravnave izhaja, da ta poravnava ne posega v razmerja po njeni sklenitvi oziroma v nadaljnje pravice in obveznosti obeh pravdnih strank, ki niso predmet te poravnave, kot na primer plača za sporni mesec. Glede na to, da toženka z ničemer ni izkazala trditve, da je tožniku izplačala plačo za sporni mesec, še posebej glede na dejstvo, da iz poravnave izhaja, da ta poravnava ne obsega plače za ta mesec, pomeni, da je glede tega odločilnega dejstva podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini sodne poravnave in med samim zapisom sodne poravnave. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč kljub ugotovitvi, da toženka tožniku ni izročila niti obračuna plače za ta mesec niti ga obvestila o zahtevanem nakazilu plače za ta mesec, v nasprotju s pravnomočno sodno poravnavo, zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo plače za sporni mesec. Gre torej za protispisni zaključek sodišča prve stopnje, da sodna poravnava vsebuje tudi izplačilo plače za sporni mesec.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - nastanek taksne obveznosti - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V primeru, da sodišče predlogom za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne bo ugodilo, bo začel rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa, o čemer bo sodišče moralo predlagatelja ob vročanju sklepa tudi opozoriti.
ZUP člen 129, 225, 225/4, 260, 260/1, 263, 263/4. ZPIZ-1 člen 12, 180, 181. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - sorazmerni del - obnova postopka - rok - ponovna odmera
ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine v primeru, ko je bilo o sami pravici in s tem višini pokojnine že pravnomočno odločeno. V pravnomočne odločitve je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi v zakonsko določenih rokih. Ker je bilo o tožničini pravici do starostne pokojnine in s tem tudi o sami višini pokojnine že pravnomočno odločeno, ni zakonske podlage, da bi se tožnici pokojnina na novo odmerila, pri čemer bi se pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevali zneski, izplačani tožnici v letu 1992, ki pri določitvi pokojninske osnove, na podlagi katere je bila tožnici odmerjena pokojnina v letu 1998, še niso bili upoštevani.