Pritožbeno sodišče ugotavlja, da napadena sodba nima nobenih razlogov o kaznivem dejanju, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, in sicer da je dne 26. 11. 2010 omogočil D.K. uživanje prepovedane droge, ko mu je pri K. doma na naslovu K. št. K., dal amfetamin, ki je po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. l. RS, št. 49/2000 in nasl.) razvrščen v II. skupino prepovedanih drog pod zap. št. 73, ki ga je K. zaužil. Gre za odločilno dejstvo, za kaznivo dejanje, ki se obdolžencu očita pod točko 1 izreka napadene sodbe, za katerega je sodišče prve stopnje obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, takšne svoje odločitve pa v napadeni sodbi ni obrazložilo.
Povsem nejasni pa so razlogi, ki jih sodišče prve stopnje v napadeni sodbi navaja kot tiste, zaradi katerih je obdolženca oprostilo očitanih kaznivih dejanj. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo za dejanje, ki sploh ni predmet obtožbe, ko obrazlaga, da ni dokazov, da je D.K. od obdolženca dne 26. 11. 2010 kupil speed za 10,00 EUR. Iz podatkov kazenskega spisa, in sicer ovadbe, ki jo je podal D.K., izhaja, da je obdolženca obremenil za navedeno kaznivo dejanje, v preiskavi pa povedal, da ga je za to dejanje obremenil zato, ker je bil na policiji in ga je bilo strah. Navedeno dejanje pa ni predmet obtožbe. Za kaznivi dejanji, ki sta pod obtožbo in ki izhajata iz izreka napadene sodbe pa je D.K. obdolženca tako v preiskavi kakor na glavni obravnavi obremenil, torej je obdolženca obremenil, ko je bil zaslišan na sodišču. Tako so razlogi napadene sodbe o nezanesljivi izpovedbi K. zaradi strahu pred policijo, povsem nejasni, kakor tudi, da je izpovedba K. nezanesljiva in da jo je očitno podal pod pritiskom policistov. Sicer pa ni spregledati, da je D.K. obdolženca za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka napadene sodbe, obremenil šele v preiskavi in ne na policiji, tudi zato so razlogi napadene sodbe o strahu in pritisku policije na izpovedbo K., ki jih sodišče prve stopnje navaja v razlogih napadene sodbe, nejasni in tudi v nasprotju z njegovo izpovedbo.
Ugotovljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpraviti. Pritožbeno sodišče pa glede na sam potek glavne obravnave še opozarja na določbe Zakona o kazenskem postopku o vodstvu glavne obravnave in vlogi predsednika senata, ki vodi glavno obravnavo in mora skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in odvrne vse, kar bi zavlačevalo postopek, ne da bi koristilo razjasnitvi zadeve. Pri vodenju glavne obravnave ima predsednik senata pomembna formalna procesna pooblastila, ki so potrebna, da lahko poteka glavna obravnava brez zapletov, pri čemer je pomemben vrstni red poteka glavne obravnave od začetka zasedanja senata do besede strank, kakor tudi, v kakšnem vrstnem redu daje predsednik senata besedo strankam, pri čemer se ta ne more spremeniti, razen v primeru iz člena 300 ZKP. Sicer pa mora kljub akuzatornosti postopka in kontradiktornosti glavne obravnave predsednik senata skrbeti, da se predmet obtožbe vsestransko in popolnoma razčisti, kar pa sodišče prve stopnje ni storilo glede kaznivega dejanja pod točko 1 izreka napadene sodbe, kar je imelo tudi za posledico pomanjkanje razlogov o navedenem kaznivem dejanju v napadeni sodbi. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ocenilo tudi pritožbene navedbe višjega državnega tožilca v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati, bolj kritično kot do sedaj oceniti izvedene dokaze, izvesti še druge dokaze, če bo to potrebno in o zadevi ponovno odločiti.
Pomotno poimenovanje v uvodu asignacijske pogodbe in očitna pomota pri zapisu 1. točke pogodbe (povzete po prvostopnem sodišču) ne pomeni, da vsebina obveznosti tožene stranke napram tožeči stranki ni jasna. Nasprotno, zapis te obveznosti je jasen (dodatno dokazan z delnim plačilom), zato ne potrebuje razlage nejasnih določil.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0063644
OZ člen 364, 635. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2, 261, 261/1, 261/4, 261/5, 296, 296/3.
vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba – izpolnitev obveznosti – prijava terjatve – ex lege pobot – nedopustnost izvršbe – ugovor po izteku roka – ugovor znižanja kupnine – jamčevalni zahtevek – pripoznava dolga
Dejstvo neizročitve menice oziroma bančne garancije s strani toženke ne pomeni, da toženka svojega dela obveznosti ni izpolnila, saj je tožnica ravno iz tega razloga zadržala 10% vrednosti pogodbenih del, s čimer je bila obveznost toženke smiselno - na drug način izpolnjena. Ker tožnica do toženke nima več nobenega zahtevka na izpolnitev pogodbe, saj jamčevalni zahtevek predstavlja samostojen zahtevek, ki je ne glede na pogodbeno razmerje med pravdnima strankama odškodninske narave, je vsaj toženka do tožnice svoj del obveznosti po pogodbi izpolnila v celoti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066123
ZP-1 člen 202b, 202b/10, 202b/11. ZIKS-1 člen 26, 26/1.
uklonilni zapor - namen določitve uklonilnega zapora - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca – izvrševanje uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje kljub izrecni napotitvi višjega sodišča ni presojalo, ali je izvršitev uklonilnega zapora pri storilcu smotrna in v skladu z njegovim namenom, ampak je ponovno izdalo poziv za nastop uklonilnega zapora. V novem postopku naj zato ugotovi, ali so podane okoliščine, zaradi katerih izvršitev uklonilnega zapora ni bila smotrna.
ZIZ člen 16a, 16a/1, 16a/1-1, 16a/1-2, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
predlog za izvršbo - identifikacijski podatki - skladnost podatkov - identifikacija dolžnika
Zgolj navedba skladnih EMŠO in davčne številke ni zadoščala za nedvoumno identifikacijo dolžnice, temveč bi moral upnik navesti pravilno osebno ime kot tudi naslov prebivališča. Ti podatki se morajo medsebojno skladati, sicer sodišče sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more izdati.
Razveljavljene določbe 1. do 17. člena ZPUOOD se nanašajo na položaj, ko so bile družbe izbrisane iz sodnega registra do uveljavitve ZPUOOD, veljavni 18. člen ZPUOOD pa se nanaša na položaj, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, kar pomeni, da v primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZPUOOD, ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
Zakon o prometu u uemljišči in stavbami člen 2. Zakon o prometu z nepremičninami člen 3, 3/2. ZTLR člen 28, 29, 72.
javno dobro - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobra vera izvrševanja posesti
Nepremičnine v splošni rabi (po današnji terminologiji javno dobro) niso v prometu. Omenjena enotna sodna praksa se je sklicevala tudi na določbo 29. člena ZTLR.
Samo dejstvo javnega dobra onemogoča pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, ne glede na morebiten obstoj vseh potrebnih predpostavk priposestvovanja.
ZFPPIPP člen 97, 98, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/5. ZPP člen 115, 115/2, 280.
odpust obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti – preložitev naroka – upravičen razlog
Izvajanje pristojnosti, ki jih upravitelju nalaga zakon, nikakor ne more biti razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zavrniti njegov ugovor zoper odpust obveznosti.
osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje
Po določbi četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče v okviru trditev in dokazov določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega stanja in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Ob tako ugotovljenih okoliščinah je po stališču višjega sodišča primerno preizkusno obdobje štirih let.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076923
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 21, 26, 55, 55/1, 55/1-2. OZ člen 92, 1019, 1019/3. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3.
notarski zapis - solidarno poroštvo - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova - omejeno soglasje k neposredni izvršljivosti - sredstva izvršbe - ničnost notarskega zapisa - načelo formalne legalitete
Lastnost izvršilnega naslova je lahko notarskemu zapisu priznana le v obsegu danega soglasja. Glede na to, da je izrecno dano soglasje z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah, danega soglasja ni mogoče razširiti tudi na neposredno izvršljivost z drugimi izvršilnimi sredstvi.
Kadar ima notarski zapis lastnosti izvršilnega naslova, dolžnik v izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovora ničnosti pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa, torej ničnosti izvršilnega naslova, pač pa mora sprožiti pravdni postopek, v katerem izpodbija veljavnost take pogodbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost -socialni spor - pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izplačilo škode - spor o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev
Predmetni spor spada med socialne spore, ker gre za spor iz področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZFPPIPP člen 62, 62/3, 65, 65/1, 66, 66/1, 66/1-1.
sklep o preizkusu terjatev – ugovor zoper osnovni seznam – ugovor zoper dopolnjeni seznam – pravica do pritožbe
Upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev, s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev, enako pa velja tudi v primeru, da ni vložil ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.
V postopku osebnega stečaja je določbe zakona potrebno uporabljati na način in v obsegu, kot ustreza vsebini in namenu tega postopka. Namena ugovora proti odpustu obveznosti tako ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, kot je to storil upravitelj, ne da bi se pri tem upoštevalo vsaj minimalno zaščito stečajnega dolžnika in zlasti namen zakonskih določb, ki določajo ovire za odpust obveznosti.
skrajšana obrazložitev – ugovor zoper sklep o izvršbi
Ker je tožena stranka zoper izdani sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej z rednim pravdnim postopkom. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje upoštevajoč 496. člen ZPP upravičeno najprej izdelalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, po napovedi pritožbe in plačilu sodne takse pa še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP.
OZ člen 131, 171, 179, 182. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 42.
predpostavke odškodninske odgovornosti - osvetlitev poti - soprispevek oškodovanca
Verjeti je izpovedbam prič, da je ob nastanku škodnega dogodka na mestu tožničinega padca bila tema in pot ni bila osvetljena, saj toženka ni namestila luči, niti ni na kakšen drugačen način poskrbela za osvetlitev poti do sanitarij po 42. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Zato sodišče druge stopnje soglaša s pravilnim prvostopenjskim zaključkom, da so podane vse predpostavke splošnega civilnega delikta iz 131. člena OZ.
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zato je dolžnik kljub blokadi transakcijskih računov ob objektivno nizkem znesku sodne takse za ugovor in izkazani višini bilančnega dobička sredstva za njeno plačilo sposoben zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti že iz tega naslova.
Določitev plačila sodne takse kot procesne predpostavke za obravnavo pravnega sredstva dostopa stranke do sodišča ne otežuje nesorazmerno, saj je ta ustavna pravica stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse kot procesni predpostavki ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1.
Dolžnik je izrecno in jasno zaprosil zgolj za oprostitev plačila sodnih taks in ne za odlog plačila ali obročno plačilo, v zvezi s tem pa tudi ni postavil nobene trditvene podlage, zato od sodišča ni mogoče pričakovati, da bo brez s trditvami ter dejstvi podprtega in jasno določenega zahtevka odločalo tudi o tem.
ZFPPIPP člen 19. ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. SPZ člen 128.
ugotovitev obstoja ločitvene pravice - predhodna odredba - ločitvena pravica
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila s to predhodno odredbo izvršena predznamba zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke. S predznambo zastavne pravice (hipoteke) tožeča stranka še ni pridobila zastavne pravice oziroma hipoteke, saj s predznambo zastavna pravica še ne nastane, ampak nastane z učinkom za nazaj šele potem, ko se in če se predznamba upraviči. Z vpisom predznambe upnik sicer zavaruje svoje pričakovanje, da bo pridobil zastavno pravico, vendar to varstvo nima enake moči kot ga daje zastavna pravica.
lastninska pravica na nepremičnini - stvarna legitimacija - uporabnina - poslovni prostor - sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo ugovoru tožene stranke, da tožeča stranka ni stvarno legitimirana za tožbo, ker ni lastnica poslovnega prostora. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka poslovne prostore pridobila na podlagi pogodbe o prenosu podjetja samostojnega podjetnika
na kapitalsko prevzemno družbo, ki je bila sprovedena v sodnem registru in da je predmetna nepremičnina bila del osnovnih sredstev s. p., sedaj pa tožeče stranke, je sodišče prve stopnje kljub nesporni ugotovitvi, da predmetna nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na tožečo stranko, utemeljeno zaključilo, da je tožeča stranka njena upravičena imetnica in torej aktivno stvarno legitimirana v tem sporu.
dejansko stanje ni pritožben razlog v postopku v sporu majhne vrednosti - bianco menica - dolg družbe - menična zaveza pri lastni menici
V smislu določil prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, smeta izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.