pogoji za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve – zemljiškoknjižno dovolilo
Stališče sodišča prve stopnje, da je za vknjižbo prepovedi odsvojitve in obremenitve potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, je pravilno in temelji na izrecni določbi drugega odstavka 36. člena ZZK-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 in 41. členom ZZK-1. Res gre za obligacijsko pravico, urejeno v OZ, vendar pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1 kot specialni predpis.
predhodna odredba - sklep o zavarovanju – ugovor – elektronska oblika spisa – predložitev pooblastila pooblaščenca
Iz spisa je razvidno, da je dolžnik ugovor zoper izdani sklep o zavarovanju vložil še pri izvršilnem sodišču, ki je do izdaje sklepa o nepristojnosti obravnavalo to zadevo, in to v predpisani elektronski obliki. V takem primeru pa odvetniku ni treba predložiti pooblastila.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna uporaba trampolina - nadzor staršev nad otroki
Sodišče prve stopnje se v zvezi ni opredelilo do izpovedb prič Š in MŽ, posebej pa zavarovanke toženke BB in AR (pri njej zaposlene delavke), da je tega dne bila v lokalu in na terasi velika gneča, ker je bilo veliko gostov, med njimi tudi veliko otrok, ko nobena izmed njiju ni povedala, da bi tega dne sploh nadzorovala uporabo trampolina oziroma bila pozorna na dogajanje na njem.
URS člen 25, 29. OZ člen ZPP člen 12, 115, 115/1, 286, 286.b, 333.
rok za pritožbo - preložitev naroka za glavno obravnavo - grajanje procesnih napak
ZPP določa v 333. členu 15 dnevni rok za pritožbo zoper sodbo (kar vse je zajeto v pravnem pouku izpodbijane sodbe), pri čemer gre za zakonski rok, ki ni podaljšljiv. Zato je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da bi bil primeren rok za pritožbo 30 koledarskih dni. Določba 29. člena Ustave RS se nanaša na kazenski postopek, saj opredeljuje pravna jamstva obdolžencev v kazenskem postopku.
spor o pristojnosti – pristojnost okrajnega sodišča – zasebni športni delavec
Ker je tožeča stranka kot zasebni športni delavec fizična oseba, ni izpolnjen pogoj za vodenje postopka po pravilih za gospodarske spore, ki ga določa ZPP v 1. točki prvega odstavka 481. člena.
Tožena stranka bi morala za uspešno izpodbitje domneve o tem, da je vedela oziroma da bi morala vedeti za insolventnost tožeče stranke, dokazati, da je bila v dobri veri. V dobri veri ravna, kdor je zaupal v popolnost in poštenost objektivnega dejanskega stanja, pri čemer pa mora izkazati ustrezno (profesionalno) skrbnost, ki se presoja v okviru okoliščin posameznega primera.
osebni stečaj – odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - pravnomočna obsodba
Pravnomočna obsodba na kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic, ki je kaznivo dejanje zoper premoženje, v času odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za odpust še ni bilo izbrisano, zato je sodišče pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti.
osebni stečaj - brezplačna pravna pomoč - založitev predujma - predlog upravitelja - pravica upravitelja do pritožbe zoper sklep o predlogu
Upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon, zoper sklep po (sedmem) osmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa take pravice ni imel, zato tudi nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep.
umik tožbe – ustavitev postopka – soglasje k umiku – možnost ponovne vložitve tožbe
Umik tožbe za toženca zaradi odsotnosti učinka ne bis in idem ni nujno ugoden, saj ga – drugače kot odpoved zahtevku – ne varuje pred možnostjo, da bi tožnik v isti stvari ponovno vložil tožbo.
osebni stečaj - odpust obveznosti – pravnomočna sodba – kaznivo dejanje proti premoženju – ovira za odpust
Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da vsebuje tudi kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami elemente kaznivega dejanja proti premoženju, je podana ovira za odpust obveznosti.
zaznamba izbrisne tožbe – neujemanje datumov na tožbi in potrdilu sodišča o vloženi tožbi – stroški zemljiškoknjižnega postopka
Določbe o povrnitvi stroškov urejajo razmerje med več strankami postopka in ne razmerje med sodiščem in predlagateljem. Sodišče lahko odloči o povrnitvi stroškov kvečjemu tako, da jih naloži nasprotni stranki, za kar pa v predmetni zadevi v nobenem primeru niso izpolnjeni pogoji. Tudi sicer velja splošno pravilo iz 35. člena ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Drugačne določbe ZZK-1 ni, zato je zahtevek predlagatelja za povrnitev stroškov neutemeljen.
sklep o prodaji - skupno premoženje - lastninska pravica - izločitvena pravica
Lastninska pravica se lahko pridobi tudi na podlagi zakona, torej na izviren način, kot je to v primeru ustvarjanja skupnega premoženja; oseba, ki naj bi tako pridobila lastninsko pravico sme v stečajnem postopku uveljavljati izločitveno pravico.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine – izgubljeni dobiček - protipravno dejanje, ki onemogoča opravljanje dejavnosti – zastaranje odškodninskega zahtevka – vpliv nepravdnega postopka za določitev odškodnine na zastaranje
Tožnik uveljavlja proti toženi stranki obligacijskopravni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi predvidene razlastitve nepremičnine (v obliki izgubljenega dobička). Da bi lahko s takšnim odškodninskim zahtevkom uspel, bi moral zatrjevati in dokazati protipravno ravnanje tožene stranke, ki naj bi mu onemogočilo opravljati dejavnost v vtoževanem obdobju.
Ker tožeča stranka ne zatrjuje in iz spisa ne izhaja, da je tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljala (kakršenkoli) ugovor pobota, takšnega ugovora ne more uveljavljati v pritožbi.
poenostavljena prisilna poravnava – začetek postopka – razlogi izpodbijanja sklepa o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave
Razlogi, iz katerih bi bilo mogoče izpodbijati sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave, se lahko nanašajo (zgolj) na procesne ovire za vodenje tega postopka oziroma, da predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave niso predložene potrebne listine ali izjava dolžnika, sestavljena v obliki notarskega zapisa, da poročilo iz 1. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Predlog za odpust obveznosti je vsebovan v predlogu za začetek stečajnega postopka, tam pa je dolžnik navedel svoje zdravstveno stanje. Tako je navedel, da ima hipertrofično kardiomiopatijo, da je bil zadnjič hospitaliziran v avgustu 2013, da je star 56 let in v zdravstvenem stanju, ki bo verjetno že v času trajanja stečajnega postopka zahtevalo invalidsko upokojitev.
Pritožbenih navedb v zvezi z zamudno sodbo ni mogoče upoštevati v okviru pritožbe o stroških, saj bi kršitev določb 318. člena ZPP tožeča stranka lahko uveljavljala v pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe.
V primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se je tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkazalo, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
izvedensko mnenje - cenitev nepremične - pripombe k cenitvi - poziv sodišča k podaji pripomb
Ne iz ZIZ ne iz ZPP ne izhaja, da bi moralo sodišče ob vročitvi izvedenskega ali cenilnega mnenja stranko pozivati k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje s sklepom, ki bi vseboval pravni pouk, niti ne izhaja iz veljavne zakonodaje, da bi moralo sodišče z dopisom izrecno pozivati upravičene osebe k podaji pripomb. Dejstvo, da dolžniku skupaj z odgovorom izvedenke na pripombe ni bil posebej določen rok za njihovo podajo, vpliva zgolj na pravočasnost podaje pripomb, ki bi jih tako upravičenci lahko podali vse do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine. Opustitev določitve roka za podajo pripomb na prejeto izvedensko oziroma cenilno mnenje pa ne predstavlja kršitve pravice do izjave, niti kršitve drugih določb postopka.
Vse terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (zapadle več kot eno leto nazaj) pa po času pridobitve zastavnih pravic.