izdaja odločbe brez naroka – sporno dejansko stanje – sklepčnost tožbe – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje sicer zaključuje, da so navedbe tožeče stranke glede obstoja in višine dolga nesklepčne, kar pa sodišča ne opravičuje, da izda sodbo brez razpisa naroka.
Pritožba tožene stranke ima prav, da pri prisoji navedene odškodnine prvostopno sodišče ni upoštevalo v zavarovalni polici sklenjenega dogovora o odbitni franšizi.
Pred pravdo po tožnici (in njej v korist) pridobljeno mnenje izvedenca prometne stroke, ki mu je toženec izrecno nasprotoval, je namreč sodišče prve stopnje povsem pravilno obravnavalo zgolj kot del tožničine trditvene podlage in ne kot dokaz, ki bi lahko konkuriral izvedenskemu mnenju, pridobljenemu med obravnavanim pravdnim postopkom.
Tožeča stranka je pravno relevantne navedbe glede na določbe o neupravičeni obogatitvi podala kot odgovor na ugovore tožene stranke, s katerimi je zanikala obstoj najemnega razmerja. Poleg tega iz navedb tožeče stranke jasno izhaja, da tudi na podlagi trditev o neupravičeni obogatitvi od tožene stranke zahteva plačilo istega zneska za uporabo istih stvari, ki ga je prvotno utemeljevala na pravno poslovni podlagi, zato ne drži, da obravnavani tožbeni zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi kot prijava terjatve v stečajnem postopku.
poočitev delitve parcele – ne-izdaja posebnega sklepa – pravno sredstvo ni predvideno – nedovoljenost ugovora
Udeleženci na vpis, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa, ne morejo vplivati, zato tudi zakon v takem primeru ne predvideva možnosti pravnega sredstva.
izvršilni naslov - sodba delovnega in socialnega sodišča - skladnost predloga za izvršbo in izvršilnega naslova - regres - bruto in neto znesek - trditveno breme - smiselna uporaba določb ZPP
Sodišče lahko dovoli izvršbo zgolj za terjatev, ki ima podlago v izvršilnem naslovu, vendar pa to ne pomeni, da mora biti podana popolna identiteta izvršilnega naslova in predloga za izvršbo oziroma da bi se morali zneski v izvršilnem naslovu in v predlogu za izvršbo popolnoma ujemati. Zlasti pri sodbah delovnega sodišča je pogosto, da je obveznost v sodbi določena le opisno, vendar to ne pomeni, da je tak izrek sodbe delovnega sodišča neizvršljiv. V kolikor je opredelitev upnikove terjatve iz izvršilnega naslova določljiva oziroma določna, gre za izvršljiv izvršilni naslov.
Delavec po delovnopravni zakonodaji ne more biti upravičen do izplačila regresa za letni dopust v bruto znesku, temveč zgolj do ustreznega neto zneska. Glede na to, da je akontacija dohodnine pri regresu za letni dopust odmerjena zgolj v odstotku od bruto zneska, je imel dolžnik že v predlogu za izvršbo vse podatke o tem, kako je upnik izračunal višino neto zneska – gre zgolj za matematično operacijo.
Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom in ima trditveno breme glede obstoja izvršilnega naslova, trditveno breme o domnevno napačnem izračunu višine neto zneska regresa pa je na dolžniku, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Dolžnik bi se do zatrjevane višine neto zneska regresa lahko izjasnil s predložitvijo svojega izračuna, česar pa ni storil.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za odpravo pripora in o predlog za sprejem varščine. Ker zoper sklep, s katerim senat zavrne predlog za odpravo pripora ni pritožbe (četrti odstavek 207. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo obtoženca zoper izpodbijani sklep, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odpravo pripora, zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbo zoper sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za sprejem varščine pa je pritožbeno sodišče sprejelo v obravnavo, ker je pritožba dovoljena na podlagi prvega odstavka 399. člena ZKP.
Zamuda s plačilom glavne obveznosti je lahko ugotovljena le ob upoštevanju zapadlosti terjatve, slednjo pa določajo pravice oziroma obveznosti strank v njunem medsebojnem razmerju. Navedeno pomeni, da poslovne obveznosti stranke ni mogoče utemeljevati na pogodbi, ki je sama ni sklenila in torej ni bila njena stranka.
Dejstvo, da tožena stranka ni izterjala zakonskih zamudnih obresti od svojih naročnikov, je stvar poslovne odločitve tožene stranke, ki v ničemer ne vpliva na njene obveznosti do tožeče stranke, upoštevaje njun medsebojen dogovor, zapisan v 11. členu podizvajalske pogodbe. Dokler tožena stranka ni prejela plačila od svojega naročnika, skladno z izrecnim pogodbenim dogovorom med pravdnima strankama, ni bila zavezana k plačilu tožene stranke in ni bila v zamudi.
posredniška pogodba – podizvajalsko razmerje – več prevoznikov – stranka pogodbe - posrednik
Bistvo posredniške pogodbe je v tem, da si posrednik prizadeva spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe. Posrednik ne nastopa kot stranka te pogodbe.
stroški upnika - vrednost spornega predmeta - odmera stroškov v izvršilnem postopku - predlog zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja ter plačila denarnega dolga
Določitev vrednosti spornega predmeta v izvršilnem postopku ureja 27. člen ZOdvT, po katerem se v postopku za izterjavo denarne terjatve vrednost predmeta določi po znesku denarne terjatve, ki je predmet izvršbe, v postopkih za uveljavitev nedenarne terjatve pa po vrednosti stvari, ki se izroča, dobavlja, izpraznjuje ali deli. Kljub temu, da je upnik ta dejstva navedel že v samem predlogu za izvršbo, pritožbeno presojana odločitev o njih nima nobenih razlogov oziroma so navedeni razlogi tako pomanjkljivi, da sklepa v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.
Preizkusna doba začne teči naslednji dan, ko storilec prejme sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nov tretji odstavek 202.e člena ZP-1, ki je bil dodan z novelo ZP-1H, se uporablja za postopke odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi novele ZP-1H (po 14. 6. 2013).
Tožnik je vložil predlog za revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je bilo potrebno tožnikovo revizijo kot nedovoljeno zavreči, saj je revizijo vložila stranka, ki nima postulacijske sposobnosti.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 333, 333/1, 343, 343/2.
zamudna sodba - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vročanje
Po podatkih obvestila, ki ima lastnost javne listine (224. člen ZPP) in je priloženo k prvostopenjski zamudni sodbi, izhaja, da osebna vročitev zamudne sodbe toženi stranki ni bila mogoča, zato je bilo v njenem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz 3. odstavka 142. člena ZPP. Tožena stranka pisma v postavljenem roku ni dvignila, zato je bilo zgoraj navedeno pisanje po poteku tega roka puščeno v hišnem predalčniku. Ker tožena stranka v zakonskem 15-dnevnem roku (333/1. čl ZPP) ni vložila pritožbe zoper zamudno sodbo, ampak šele po izteku tega roka, torej prepozno, je bilo potrebno pritožbo zavreči.
Tožbenega zahtevka na izbris znamke tožena stranka ne more sama izpolniti. Njena blagovna znamka lahko preneha le ob posredovanju URSIL. Pri odločanju o dolžnosti povrnitve pravdnih stroškov zato sodišče ne more šteti, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek s tem, ko je Urad za intelektualno lastnino izdal odločbo B 106.
O zadevi, ki se nanaša na pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine tožnika, je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je potrebno na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu ta del tožbe zavreči.
pravica do povračila škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku – napačen pravni pouk – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona
Tožeča stranka je del izrečene globe plačala pred pravnomočnostjo ter zapadlostjo, s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje pa je uspela na način, da se je postopek o prekršku zoper njo zaradi zastaranja pregona ustavil. Drugače kot pri neopravičenem izreku sankcije se v primeru plačila globe pred pravnomočnostjo pravica do odškodnine doseže že z uspešno vložitvijo rednega pravnega sredstva. Razlog za uspeh s pritožbo ni pomemben. Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je torej, da je tožeča stranka globo pred pravnomočnostjo plačala neupravičeno, zato ima pravico do povračila škode.