Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1, 147. ZPP člen 250, 253.
zdravniška napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - napaka pri zdravljenju - dokazovanje z izvedencem
Utemeljen je očitek o neustreznosti izvedbe dokazovanja z izvedencem v tem, ker ga sodišče ni seznanilo s konkretnim primerom, saj mu ni omogočilo vpogleda v obširno zdravstveno dokumentacijo tožnika, ki se nahaja v spisu, niti ga ni seznanilo z izpovedbami zdravnikov o poteku zdravljenja na eni strani ter tožnika in njegove žene na drugi strani. Ker gre za zahtevna strokovna vprašanja in v celoti nasprotne trditve tožnika in zdravnikov ter sporne zapise v zdravniški dokumentaciji, je v tem postopku nujno potrebno, da poda izvedenec ne le mnenje, pač pa tudi izvid, kljub temu, da je seveda v izključni pristojnosti sodišča končni sklep o določitvi vsebine pravnega standarda skrbnosti, ki se zahteva v poklicnem delu zdravnika.
ZIZ člen 45, 45/7. ZPP člen 142. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/1, 72/2, 72/3.
vročanje fizični osebi – sklep o izvršbi na premičnine – vročitev sklepa o izvršbi dolžniku – vročitev po izvršitelju
Način vročanja sklepa o izvršbi v situaciji, kadar se ta vroča osebno po izvršitelju je natančneje opredeljen tudi v tretjem odstavku 72. člena Pravilnika, in sicer enako kot je to določeno v 142. členu ZPP, le da je pri tem upoštevano, da je vročevalec izvršitelj.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - kolektivno upravljanje avtorskih pravic – začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje avtorskih pravic –pasivna legitimacija – pobot
Tožena stranka je nesporno svoje obveznosti plačevala preko družbe S. d.o.o. (s katero je imela sklenjeno mandatno pogodbo, njej pa je tožeča stranka tudi izstavljala račune) nesporno pa je tudi, da je šlo za plačevanje nadomestil za programske in avtorske pravice ter licenčnine, torej pravic katerih kolektivno upravljanje je bilo dovoljeno tožeči stranki. Komu je tožeča stranka izstavljala fakture – toženi stranki ali njenemu mandatarju, na vprašanje pasivne legitimacije torej ne more vplivati.
Za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora ni treba, da v pobot uveljavljena terjatev izhaja iz istega obdobja kot vtoževana terjatev.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Če vozili nista istega cenovnega razreda, to ne pomeni, da upnik z nadomestnim vozilom ni mogel sestankovati s potencialnimi strankami, da ni in ne bo mogel pridobivati dohodkov, da je in bo moral najeti drugo vozilo, kar naj bi povzročilo dodatne stroške oziroma neugodnosti.
podjemna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – bistven del izpolnitve – predložitev dokumentacije – nastanek terjatve – prejem računa
Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Neizpolnitev stranske obveznosti pogodbene stranke ni zadosten razlog za uveljavljanje ugovora.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, glede na trditve toženca ne gre za bistven del izpolnitve.
Trditev, da računa ni prejela (oziroma da ga je prejela šele tekom tega postopka), sama po sebi namreč še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
odgovornost staršev za škodo – mladoletni otrok – krivdna odgovornost – bolezen starša
Odgovornost staršev temelji na njihovih opustitvah, vsebina krivdne odgovornosti je v zanemarjanju vzgoje, krivda pa je podana tudi takrat, ko skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjenje ravnanja njihovega mladoletnega otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.
Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
ZDR člen 83, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 90, 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
V konkretnem primeru je za presojo vprašanja dokončne ugotovitve vsebinskih razlogov za odpoved pomembno, da se je direktor S tem seznanil šele po opravljenem tožnikovem zagovoru, na katerem je ob zanikanju tožnika, da je storil očitane kršitve (tožena stranka je v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitve tožniku očitala, da je v proizvodni hali tožene stranke vrgel proti sodelavcu kovinsko koleno s ciklosa silosa pralne linije ter ga telesno poškodoval), to dodatno razčistil z razgovorom z oškodovancem, ter se na tej podlagi prepričal tudi o možnosti, da med strankama nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno. Zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana po preteku 30-dnevnega subjektivnega roka iz določbe drugega odstavka 110. člena ZDR.
Tožnik je spornega dne, ko je vrgel v oškodovanca kovinsko koleno, težko okrog 2 kilograma, s čimer mu je povzroči zlom osmega in devetega rebra, storil kršitev delovne obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz določbe 122. člena KZ-1, saj je bil takrat oškodovanec poškodovan z nevarnim sredstvom, zaradi poškodbe je bil začasno okvarjen oziroma oslabljen njegov del telesa, hkrati pa je bila njegova zmožnost za delo začasno zmanjšana. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – denarna odškodnina – strah – skaženost – telesne bolečine in nevšečnosti – duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – bodoča škoda – več zlomov – pretres možganov
Bodoča škoda v konkretnem primeru so tudi bolečine. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti je treba upoštevati tudi občasne bolečine manjše intenzivnosti zaradi brazgotin v poškodovanih in operiranih predelih ter sprememb v sklepih, ki bodo tožnika spremljale tudi v bodoče.
Ker je nezavest prekrila primarni strah, je bil tožnik prizadet zgolj zaradi strahu za izid zdravljenja.
objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – spremstvo in varstvo varovancev
Nepričakovanost varovankinih ravnanj in zaradi nepričakovanosti fizična neobvladljivost teh ravnanj sta tisti okoliščini, ki utemeljujeta opredelitev spremstva in varstva varovanke za nevarno dejavnost.
Objektivna odgovornost ima poseben pomen pri varstvu oškodovancev v primerih velikih škod. Tožnici nastala škoda res ni velika, bilo pa bi nepravično, da zgolj zaradi njene višine in ker tovrstni škodni dogodki niso pogosti, do povrnitve škode ne bi bila upravičena. Tožnica je škodo utrpela pri opravljanju poklicne dejavnosti, pri opravljanju dela, ki ji je bilo odrejeno in način njegovega izvajanja predpisan. Delo je bila dolžna opraviti skrbno; zaradi dela s človekom z veliko odgovornostjo in požrtvovalnostjo, tudi na račun lastne varnosti. V takih okoliščinah ni sprejemljivo, da do škode ne bi bila upravičena zgolj zato, ker škoda ni velika in ker nevarnost, ki ji je bila izpostavljena, velikokrat ne privede do velike škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz organizacijskega razloga, je pričel teči z uveljavitvijo akta o notranji organizaciji družbe, pri čemer je tožena stranka reorganizacijo izvedla zaradi velike finančne izgube. Član uprave pa je tudi pojasnil, da se za odpoved niso odločili takoj, ko so ugotovili, da izguba raste, saj so pričakovali, da bo morda prišlo do izboljšave. Delodajalec ima pravico, da organizira delovni proces tako, kot meni, da je to zanj najbolj optimalno, pri čemer sodišče nima pravice, da presoja primernost in zakonitost organizacije, kot to vsebinsko uveljavlja tožnik. Delodajalec tudi ni dolžan, podati odpoved pogodbe takoj, ko ugotovi izgubo v poslovanju, saj je povsem logično, da poskuša pred odpuščanji delavcev izvesti različne ukrepe v izogib odpovedim. Zato je bila izpodbijana odpoved pravočasna (6. odst. 88. čl. ZDR).
procesna sposobnost stranke - izbris iz sodnega registra – prenehanje družbe zaradi pripojitve – univerzalno pravno nasledstvo – poprava predloga za izvršbo
Vrnitev tožbe (predloga) v popravo je po sodni praksi možna le v primerih, ko tožnik toženo stranko poimenuje napačno ali ne dovolj natančno, ne pa v primerih, ko oseba, navedena kot stranka, že ob vložitvi tožbe (predloga) ni več obstajala. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.
prekinitev zapuščinskega postopka – manj verjetna pravica – sklep o napotitvi na pravdo – vezanost na vsebino sklepa
Na pot pravde napoteni dedič ni vezan na vsebino sklepa o napotitvi na pravdo, zato pritožnik lahko tožbeni zahtevek oblikuje tudi drugače in z njim uveljavlja kaj manj (ali kaj več), od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
ŠOLSTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0063642
URS člen 140, 140/2. OZ člen 197. ZOsn člen 56, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7. ZOFVI-A člen 22, 22/2, 23, 45, 45/2. ZLS člen 24, 25.
stroški prevoza učencev po nevarnih poteh - brezplačen šolski prevoz – naloge iz državne pristojnosti – financiranje občin – sodna pristojnost
Stroški prevozov po nevarnih poteh ne sodijo v okvir finančnih izravnav (zagotovljena poraba, primerna poraba) po ZFO in njegovi noveli iz leta 1998. Upoštevaje, da je država z ZOFVI dodatno (poleg financiranja občin v okviru finančnih izravnav) prevzela tudi financiranje brezplačnih prevozov učencev osnovnih šol po nevarnih poteh, je s tem povezanimi zahtevki občine na mestu uporaba analogije s financiranjem nalog, ki jih država prenese na občine.
V predmetnem sporu bi bila pravilna pot za uveljavljanje izpolnitvenega zahtevka arbitraža.