Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.
ZObr člen 88, 88/6, 100.a, 100.a/2, 100.a/3, 100.a/8. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 24, 25, 39.
zavrženje tožbe - javni uslužbenci - vojska - sodno varstvo - zahteva za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - predhodno uveljavljenje varstva pravic pri delodajalcu - procesna predpostavka
Predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu je procesna predpostavka za sodno varstvo, ki izhaja iz določbe tretjega odstavka 100.a člena ZObr. Takšen postopek predhodnega varstva pri delodajalcu pa je z ozirom na prvi odstavek 88. člena ZObr predviden tudi v 24., 25. oz. 39. členu ZJU, ki predhodni postopek pri delodajalcu določa kot posebno procesno predpostavko za sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Če ta procesna predpostavka ni podana, se tožba zavrže. Ker tožnik zoper ugotovitveni sklep, s katerim je tožena stranka tožniku odpovedala delovno razmerje, ugovora ni vložil, niso bili podani pogoji za meritorno odločanje o zakonitosti odločbe tožene stranke.
ZGJS člen 5, 5/2. ZVO-1 člen 149, 149/1. SPZ člen 12. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb za varstvo okolja člen 13.
Da bi sodišče prve stopnje lahko sledilo ugovorom tožene stranke, da nima nobenih obveznosti do tožeče stranke kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe, bi morala tožena stranka dokazati, da je v ustreznem postopku dosegla ukinitev spornih priključkov na javni vodovod in izbris iz evidence uporabnikov v smislu 1. odstavka 12. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo.
Navedba navedenega zneska je posledica očitne računske pomote, saj je pritožbeno sodišče znesek stroškov, ki bi pripadal tožniku glede na doseženi uspeh (21,33 % od 7106,00 EUR), napačno odštelo od zneska skupnih toženkinih stroškov namesto od zneska 4051,97 EUR.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – vročitev tožbe v odgovor – vročilnica – izpodbijanje vročilnice
Vročilnica (potrdilo o vročitvi) je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - premoženjska škoda - izguba dohodka – prevozni stroški – prosti preudarek - strošek za nego in pomoč – aktivna legitimacija – napad psov
Po stališču sodne prakse je oškodovanec, ki je potreboval pomoč bližnjega pri osnovnih življenjskih potrebah, aktivno legitimiran za uveljavljanje takšnega zahtevka.
Ker nastanek etažne lastnine pomeni način razdelitve solastnine, le-ta s tem preneha. To pa pomeni, da tožnica - ki trdi, da je na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina in je enega od posebnih delov, ki je v etažni lastnini, tudi sama kupila in v dobri veri uporabljala - ne more zahtevati ugotovitve, da je s tem na podlagi priposestvovanja pridobila solastninsko pravico. Tak tožbeni zahtevek je neodpravljivo nesklepčen.
Ob dejstvu, da etažna lastnina ni bila izvedena tudi v zemljiški knjigi, bi tožnica tožbo z ugotovitvenim zahtevkom, da je lastnica v tožbi označenega posebnega dela, morala (nujno) vložiti zoper vse zemljiškoknjižne (so)lastnike. V kolikor slednji morda niso tudi dejanski etažni lastniki, pa tudi zoper slednje.
Zahtevek, da stavbi pripadajoče zemljišče predstavljajo v tožbi navedene parcele, ki so v solasti vsakokratnih lastnikov stavbe, ki ga tožnica dejansko postavlja v korist vseh etažnih lastnikov, bi morala tožnica usmeriti zoper vse zemljiškoknjižne solastnike, ki so nujni sosporniki, in ne le enega od njih. Če bi sodišče zahtevku ugodilo, to ne bi poseglo zgolj v stvarnopravna upravičenja ene od solastnic, ampak vseh.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0070383
ZTLR člen 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/3.
dogovor o uporabi – dogovor o skupni gradnji – solastnina – solastninski delež – vlaganja – zastaranje
Tožnik kot polovični solastnik predmetne nepremičnine uporablja v skladu z dogovorom. Dokler jih tako uporablja, pa njegova morebitna terjatev (zaradi povračila vlaganj v njih) ne more zapasti.
podjemna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – bistven del izpolnitve – predložitev dokumentacije – nastanek terjatve – prejem računa
Ugovor neizpolnjene pogodbe se lahko uveljavlja samo, če je prišlo do neizpolnitve glavne obveznosti. Neizpolnitev stranske obveznosti pogodbene stranke ni zadosten razlog za uveljavljanje ugovora.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, glede na trditve toženca ne gre za bistven del izpolnitve.
Trditev, da računa ni prejela (oziroma da ga je prejela šele tekom tega postopka), sama po sebi namreč še ne pomeni izpodbijanja temelja za nastanek terjatve ali njene višine, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti.
Umik tožbe učinkuje neposredno in takoj in ga od trenutka, ko je izjava o umiku tožbe sprejeta, ni mogoče več preklicati. Glede na to, da se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari in da je na naroku za glavno obravnavo izrecno soglašala z umikom tožbe, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka po 188. členu ZPP.
Po členu 185/1 ZPP je potrebna za spremembo tožbe privolitev tožene stranke, če je bila tožba toženi stranki že vročena, vendar pa lahko sodišče kljub temu, da tožena stranka v spremembo tožbe ne privoli, to spremembo dopusti, če meni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Z institutom spremembe tožbe se uresničuje načelo ekonomičnosti postopka, ki se odraža tudi v tem, da sodišče lahko na podlagi že zbranega procesnega gradiva, kot tudi na podlagi že izvedenih dokazov odloči o spremenjenem tožbenem zahtevku. V nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka pa je dopustitev spremembe tožbe (kljub nasprotovanju tožene stranke), če prvotni in spremenjeni zahtevek nista povezana, oziroma če bi se zaradi spremembe tožbe nesorazmerno podaljšal dokazni postopek. Prav za takšno okoliščino pa je šlo v konkretnem primeru. Ker je že na podlagi določb ZPP sledil umiku tožbe tožnika, s katerim je soglašala tudi tožena stranka, le še sklep o ustavitvi postopka (čl. 188/3 ZPP) brez izvajanja kakršnegakoli nadaljnjega dokaznega postopka, bi se z dopustitvijo predlagane spremembe tožbe vsekakor nesorazmerno podaljšal dokazni postopek (tožnik je v predlagani spremembi tožbe postavil nove trditve, navajal nova dejstva, predlagal nove dokaze, …). Zato je odločitev sodišče prve stopnje, da predlagane spremembe tožbe ne dopusti, utemeljena.
ZPP člen 319. SPZ člen 266. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 47.
res iudicata - učinek inter partes - priposestvovanje - rezervirana nepremičnina - dobra vera - elaborat - cenik geodetskih storitev
V postopku, v katerem sodišče odloči o priposestvovanju dela nepremičnine, mora izvedenec izdelati elaborat parcelacije. To pa ne pomeni, da je s tem pravnomočno določena meja v razmerju do tretjih.
Izvedenec je stroške izdelave elaborata upravičen zaračunati po ceniku geodetskih storitev.
odgovornost staršev za škodo – mladoletni otrok – krivdna odgovornost – bolezen starša
Odgovornost staršev temelji na njihovih opustitvah, vsebina krivdne odgovornosti je v zanemarjanju vzgoje, krivda pa je podana tudi takrat, ko skrb staršev ni prilagojena in naravnana na usmerjenje ravnanja njihovega mladoletnega otroka v situacijah, ki bi jih starši morali in mogli pričakovati.
sprememba tožbe – neskladje med izrekom in obrazložitvijo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izreka o dovolitvi spremembe tožbe v izpodbijani odločbi ni. Gre sicer za relativno kršitev postopka, česar v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ni mogoče pritožbeno grajati. Vendar je sam izrek sodbe, ki v celoti sledi prvotnemu - nespremenjenemu tožbenemu zahtevku (ko v celoti ohranja v veljavi sklep o izvršbi), in ne spremenjenemu tožbenemu zahtevku nasprotuje navedenim razlogom sodbe.
prisilna poravnava - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - sklep o izvršbi - nadaljevanje izvršilnega postopka
Sklep o izvršbi je postal pravnomočen pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, zato je treba v izreku sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka odločiti tudi o obsegu nadaljevanja postopka izvršbe.
nepremoženjska škoda – pravno priznana škoda – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tri in pol meseca trajajoče težave tožnice zaradi stresa zaradi ropa, ki jih kasneje ni mogoče potrditi kot objektivno škodo, ne predstavlja začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki bi opravičeval priznanje odškodnine.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delo na višini
Pritrjevanje „knauf“ plošč samo po sebi ni nevarna dejavnost, vendar pa je lahko takšno dejavnost mogoče opredeliti kot nevarno, če se opravlja na višini.
Zagotavljanje zaščitnih sredstev ni imelo vpliva na zlom lestve, ki je bil vzrok nezgode. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je namen predpisov, ki zagotavljajo varstvo in zdravje delavcev pri delu, kar najbolj zmanjšati verjetnost nastanka škodnih dogodkov, pri katerih delavec utrpi poškodbe pri delu. Če delodajalec opusti svoje dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varstva pri delu, ki mu jih nalagajo določbe ZVZD oziroma ustrezni podzakonski akti in delavec iz tega razloga utrpi škodo, je podana tudi krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo. Objektivna predvidljiva posledica dela na višini je tudi padec delavca z lestve in posledično poškodbe delavca, prav preprečevanju tovrstne škode pa so namenjene tudi predpisane obveznosti delodajalca glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
določitev preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – premoženjska razmerja med staršema
Reševanja premoženjskih razmerij med partnerjema razpadle izvenzakonske skupnosti ni mogoče (pravno dopustno) mešati s preživninskimi razmerji glede skupnih otrok. Premoženjska razmerja med obema strankama je zato treba reševati ločeno. Če pa jih toženka morebiti ne želi pravno rešiti, to ne more iti na rovaš preživninskega upravičenja mladoletnega otroka.