Pravni položaj dolžnika, ki podpiše cesijsko pogodbo, je enak pravnemu položaju dolžnika, ki pogodbe ni podpisal, pa ga je kateri od pogodbenikov obvestil o odstopu. Vprašanje veljavnosti cesijske pogodbe in pravilnosti zastopanja pogodbenih strank se zato tožene stranke ne tiče. Tovrstnih ugovorov zoper njo ni mogoče uveljavljati, zato tožeča stranka z zahtevkom zoper toženo stranko ne bi mogla uspeti niti, če bi dokazala, da je cesijska pogodba neveljavna.
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju in sicer:
- da je tožnica v posledici škodnega dogodka utrpela udarnino ramena;
- da je trpela telesne bolečine in sicer srednje hude en dan, lahke 3 - 4 tedne, občasno pa so se lahke telesne bolečine pojavljale pri gibanju ter nevšečnosti med zdravljenjem kot so boleč klinični pregled, RTG snemanje, jemanje analgetikov in fizikalne terapije;
- da je tožnica ob napadu pretrpela intenziven kratkotrajen strah in lažji sekundarni strah 3-4 tedne, poiskala je pomoč pri psihiatru, pri čemer je potrebno upoštevati tudi, da je tožnik poleg nje napadel tudi varnostnika;
- da je tožnico razžalil, ko ji je na glavni obravnavi pred Okrajnim sodiščem na Ptuju očital v prisotnosti moža, sina in odvetnikov, da je kriva smrti matere, jo zmerjal in ji rekel, da je škoda, da jo je mati rodila,
predstavlja pravično in primerno odškodnino v skladu s členom 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) 1.200,00 EUR iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 500,00 EUR iz naslova strahu, in 800,00 EUR iz naslova duševnih bolečin zaradi razžalitve. Tako odmerjena odškodnina je tudi v skladu z višinami odškodnin, ki so se za takšne in podobne škode izoblikovale v sodni praksi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0063701
OZ člen 921.
zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – sestavni deli vozil
Vozilo je postalo tovorno vozilo šele skupaj s kesonom in je bilo le tako primerno za opravljanje prevozov, pa to pomeni, da je bil keson sestavni del vozila. Tak del je torej sestavni del že po naravi stvari, zaradi česar tudi ni nobene potrebe, da bi bilo v Splošnih pogojih določeno, da se „šteje“ za sestavni del.
Sodišče tako odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar pa predpostavlja, da je upravitelj tak predlog tudi podal in v njem predlagal izdajo soglasja k izplačilu stroškov ter tudi utemeljil, zakaj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno, nasprotno mora zato upnik, če se upravitelj ne strinja s plačilom teh stroškov in zato ne predlaga izdaje soglasja k plačilu stroškov, za poplačilo teh stroškov vložiti ustrezno tožbo, do poplačila pa je upravičen le, če je stečajnemu dolžniku tako plačilo naloženo. Nikakor pa se utemeljenost stroškov ob nasprotovanju upravitelja ne presoja v stečajnem postopku, ki temu ni namenjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076834
ZPP člen 286, 286/1, 286a. OZ člen 649. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 12, 12/4.
Tožeča stranka je svojo prvo pripravljalno vlogo vložila pred prvim narokom za glavno obravnavo, pri tem pa je sodišče prve stopnje pred tem ni pozvalo na predložitev vloge v smislu 286.a člena ZPP. V takem primeru mora stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse potrebne dokaze najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo.
Z zapisom v gradbenem dnevniku sredi opravljanja del ni mogoče utemeljevati obstoja napak ob koncu del.
predlog za vpis dokončanja etažne lastnine – predlagatelj je nepremičninska družba – upravičenost vložiti predlog – sporazum o razdelitvi solastnine in oblikovanju etažne lastnine
ZZK-1 v 125.a členu nepremičninske družbe uvršča v krog upravičenih pooblaščencev le v primeru, ko so posredovale pri sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega se predlaga vpis.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0078322
ZPP člen 214, 214/2, 341. OZ člen 35, 86, 86/1. ZUN člen 46, 46/2. ZPZS člen 58. SZ člen 9, 9/1. ZZK-1 člen 243.
prodajna pogodba - dvojna prodaja – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – skupno funkcionalno zemljišče – družbena lastnina – pravica uporabe - ničnost
Sporno zemljišče je bilo s prostorskimi načrti, veljavnimi v času sklenitve pogodbe, predvideno kot zunanja ureditev poslovnih objektov z namenom, da bo služilo za normalno rabo poslovnih objektov. Zgrajeno je skladno z urbanističnim načrtom ter skladno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, prej skladno s prostorskimi akti in upravnimi dovoljenji, ki so veljali v času izgradnje poslovne stavbe, zato ustreza pojmu skupnega funkcionalnega zemljišča več objektov.
Toženka neutemeljeno poudarja pomen nepredložitve ustreznega seznama strank oziroma posredniškega dnevnika, saj ta po OZ nima narave absolutnega oziroma privilegiranega dokaza. Namenjen je namreč dokazovanju vsebine posla, ne pa tudi dejanske sklenitve pogodbe. V konkretnem primeru bi torej lahko služil kot dokaz števila strank, ki jih je za toženko pridobila tožnica in za katere je v primeru sklenitve pogodb upravičena uveljavljati provizijo.
izterjava preživnine – zastaranje preživninske terjatve – zadržanje zastaranja v času trajanja roditeljske pravice – obstoj zunajzakonske skupnosti po trenutku nastanka izvršilnega naslova – dejansko preživljanje otroka s strani obeh roditeljev
Odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo materi in o preživljanju sta neločljivo povezani, saj če imata oba roditelja otroka v varstvu in vzgoji, ga oba dejansko preživljata ter odpade plačilo preživnine.
obvezno zavarovanje v prometu - nezgoda z delovnim strojem - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Do drugačnega zaključka tudi ne privede dejstvo, da se je s traktorjem po silosu vozilo, ker je bila ravno vožnja s traktorjem po silaži namenjena teptanju silaže in s tem povezane uporabe traktorja kot delovnega stroja. V danem primeru je torej šlo za delovni proces teptanja koruzne silaže, ne pa za promet. Tožnika je tako traktor zbil v funkciji delovnega stroja, ne pa prometnega sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO
VSL0069710
OZ člen 28, 73. ZGD člen 32, 248. ZGD-1 člen 32, 266. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3.
sprejem ponudbe – zahteva za zamenjavo obveznic za delnice - vročanje pošiljk – vročanje pravni osebi - zastopanje družbe - uprava d.d. - falsus procurator
Pravilo, da je uprava pristojna za izjavljanje in sprejemanje volje družbe, pomeni le, da je vsako pisanje, ki je naslovljeno na družbo kot pravno osebo (in ne vsebuje imena in priimka fizične osebe kot naslovnika), naslovljeno na njeno upravo.
Ni pomembno, kakšna je dejanska notranja organizacija družbe v zvezi s sprejemanjem pisnih sporočil in pošte, pač pa, kakšen videz te notranje organizacije družba kaže tretjim osebam, ki želijo z njo stopiti v stik.
Dolžnost tožene stranke, da sprejema pošiljke na svojem poslovnem naslovu, je dolžnost aktivnega ravnanja, ki se mu tožena stranka ne more izogniti. Če bi to svojo dolžnost odklonila in sprejem pošiljke zavrnila, ne da bi obenem kurirju tožeče stranke jasno in določno povedala, komu mora izročiti pisanje, bi se štela vročitev za pravilno opravljeno že s tem, ko bi izročevalec pisanje pustil v poslovnih prostorih tožene stranke.
Skladno s 73. členom OZ tudi izjava, ki jo da neupravičena oseba, veže naslovnika, kar pomeni, da celo morebiten dvom, ali je izjavo dala upravičena oseba, naslovnika ne upravičuje, da se sam enostransko odloči, da takšne izjave ne bo upošteval.
OZ člen 376. Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti zaradi poškodbe glave
Toženec ni uspel dokazati, da bi na njegovo ravnanje (odklonitev preizkusa alkoholiziranosti) vplivala poškodba glave in da bi dokazal, da ni kriv za obstajanje okoliščin, v katerih v skladu s prvim odstavkom 3. člena Splošnih pogojev pride do izgube zavarovalnih pravic.
Ker se pravni položaj predlagateljice s predlaganima začasnima odredbama ne bi mogel (začasno) izboljšati, ni podana pravna korist predlagateljice za vložitev navedenih predlogov za izdajo začasnih odredb.
predhodno vprašanje - matični postopek - načelo prirejenosti postopkov in vezanosti na predhodne odločbe sodišča - res iudicata - pritožbene novote
Sodišče mora upoštevati pravnomočno sodbo o prejudicialni pravici in o tej pravici, tudi če jo obravnava kot predhodno vprašanje, ne sme niti ponovno niti drugače odločiti. Četudi ob zaključku glavne obravnave odločitev v matičnem postopku še ni bila pravnomočna, mora sodišče ves čas postopka (dokler ni odločeno o pritožbi) po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, kar logično velja tudi za odločanje o predhodnih vprašanjih. Povedano pomeni, da sodišče od trenutka pravnomočnosti odločitve v matičnem postopku nima več pooblastila za samostojno reševanje predhodnega vprašanja.
Res velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo, ki pomeni tudi, da se šteje, da je zainteresiranim obstoj darilne pogodbe postal znan najkasneje ob vpisu v zemljiško knjigo (to je 28.4.2003), vendar to ne pomeni, da ni mogoče, ob obstoju posebnih okoliščin, ugotoviti tudi drugače. V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati, da je toženec nekaj mesecev pred vknjižbo darilne pogodbe sklenil s tožnico sporazum, v katerem ji je prepustil svoj delež na sporni nepremičnini. S tem je zavedel tožnico, ki zato ni imela nobenega razloga, da bi preverjala vpise v zemljiški knjigi. Takoj, ko so bili izpolnjeni pogoji za vpis lastninske pravice nanjo (oziroma celo nekaj dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo) je tožnica začela z ustreznimi postopki in šele takrat ugotovila, da je toženec nepremičnino v celoti prenesel na toženko. V taki situaciji, ko je „zamudo“ z nepoštenim ravnanjem povzročil toženec in ko gre za neodplačno pogodbo, pa je treba šteti, da se je tožnica s sklenitvijo darilne pogodbe seznanila šele v aprilu 2004 in je torej tožba, vložena septembra 2004, pravočasna. Drugačna odločitev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja.
SPZ člen 38, 38/4. ZZK-1 člen 47, 47/2, 47/3, 147, 147/4. SZ/1991 člen 122.
pravica prepovedi odtujitve in obremenitve kot enoten institut - prepoved prodaje do dokončnega poplačila pogodbene cene stanovanja po SZ/1991 - učinki vknjižene prepovedi razpolaganja - listina priložena ugovoru
Pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je nastala na podlagi pravnega posla, je pravica prepovedi razpolaganja. Gre torej za enoten institut, ne glede na dejanski vpis samo prepovedi odtujitve. Tudi prepoved obremenitve namreč lahko pripelje v končni fazi (če ni plačan hipotekarni dolg) do odtujitve.
SPZ člen 43, 43/2. ZOR člen 99. ZPP člen 286, 286/1. ZTLR člen 24, 24/1, 25, 25/5.
priposestvovanje - gradnja na tujem svetu -nedobroverni graditelj - pravno poslovna pridobitev stvari - pogodba o plačilu odškodnine - prekluzivni rok 3 leta - zahtevki lastnika zemljišča - aktivna legitimacija - izvedba dokaza z izvedencem - sprememba tožbe - stroškovna odločitev
Za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja po določbi drugega odstavka 43. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) morajo biti kumulativno izpolnjene tri predpostavke in sicer dobra vera, lastniška posest in potek časa, pod nadaljnjim pogojem, da gre za stvar, na kateri se lahko pridobi lastninska pravica in da obstaja sposobnost subjekta, da pridobi lastninsko pravico.
ZTLR po pravilih gradnje na tujem svetu po določbi 25. člena dopušča pridobitev lastninske pravice na zemljišču tudi nedobrovernemu graditelju, torej graditelju, ki ve, da gradi na tujem zemljišču.
mandatna pogodba – podjemna pogodba - odstop od pogodbe
Podjemna pogodba se šteje kot obligacija rezultata, mandatar pa se z mandatno pogodbo zaveže le, da si bo končni interes prizadeval uresničiti. Klavzula „na ključ“ ima zato v tem kontekstu precej pomembno težo, saj nedvoumno kaže, da se je v obravnavanem poslu tožeča stranka zavezala doseči končen rezultat, to je izvedbo vseh storitev.
Možnosti, da pogodbena stranka naknadno prekliče že dano soglasje k pogodbi, t.j. da jo razveljavi, so omejene in pridržane le za najhujše hibe v sklenitveni fazi pogodbe.
formalnost izvršilnega postopka – sodna poravnava v motenjski pravdi kot izvršilni naslov – izpolnitev obveznosti – trditveno in dokazno breme
Izvršilni postopek je strogo formalen postopek, namenjen izvršitvi obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato načeloma ni namenjen reševanju morebitnih nadaljnjih sporov med strankami oziroma presoji morebitne protipravnosti nadaljnjih ravnanj strank postopka, ki niso zajeta v izvršilnem naslovu (izjema je ponovno motenje posesti po 229. členu ZIZ).