Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati.
Zastopanje mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju (v konkretnem primeru pooblastilu), ki mora praviloma obstajati v trenutku, ko se izjava volje daje, druga stranka pa mora tudi vedeti, da gre za zastopanje in da torej pooblaščenec izjavlja voljo v imenu zastopanega.
To, da je v pogodbi kot zakonita zastopnica tožeče stranke (v uvodu) navedena direktorica, tudi sicer ne pomeni, da pooblastila ni bilo. Nobene ovire namreč ni, da je pooblastilo dano posebej, saj gre za mandatno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem.
plačilo razlike plače - prevedba - plačilo za dejansko opravljeno delo - izobrazba
Tožnica je v spornem obdobju opravljala delo na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane. Glede na to in skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS ji pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
Okoliščina, da drugo tožnik ni profesionalni fotograf (in da toženec fotografij ni naročil), nikakor ni razlog, da se v zvezi z višino avtorskega honorarja, ki mu gre, ne bi uporabil predloženi cenik Obrtne zbornice Slovenije. Ta predstavlja namreč povsem ustrezno podlago.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - bolezen
Zamuda ni opravičljiva, če stranka ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.
Da toženec ni dvignil pošte od pooblaščenca, v kateri je bil taksni nalog, ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Toženca ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njegov naslov. To je stvar njegovega voljnega ravnanja.
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ta mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja.
izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščine
Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
Predlagateljica ima do poplačila svoje terjatve na celotni nepremičnini zakonito zastavno pravico. Drugačno stališče nasprotnega udeleženca (o obstoju zakonite zastavne pravice le na polovici nepremičnine, doslej v solasti predlagateljice) je materialnopravno zmotno.
odpoved dediščini - odstop dednega deleža - pozneje najdeno premoženje
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je treba šteti za sprejem dediščine in za sočasen odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež le na tedaj znanem premoženju, njegova izjava pa ne velja tudi za pozneje najdeno premoženje.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0078687
URS člen 26. OZ člen 148. ZIP člen 22.
odškodninska odgovornost države – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje sodišča – nezakonit izvršilni postopek – prodaja solastniškega deleža – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze – opustitev vložitve pravnega sredstva
Med nastalo škodo in ugotovljenim protipravnim ravnanjem izvršilnega sodišča je bila zaradi opustitev pritožnika samega (ni vložil pravnega sredstva zoper napačno izdani sklep izvršilnega sodišča) pretrgana relevantna vzročna zveza.
Stranka, ki meni, da je z nezakonitim delom pristojnega organa prikrajšana za svojo pravico, ne more uspešno terjati satisfakcije v obliki denarne odškodnine, če je zanemarila v postopku zakonsko predvidena sredstva, namenjena prav preprečitvi nastanka za stranko neugodnih posledic morebitnih procesnih kršitev in varovanju njenih materialnopravnih pravic.
Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078706
OZ člen 561, 561/3. ZPP člen 182, 182/2, 185, 186.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - smrt preživljanca med pravdo - podredni zahtevek - sodno znana dejstva
Tožena stranka delu spremenjene tožbe ni nasprotovala. V takih primerih izdaja posebnega sklepa o spremembi tožbe ni potrebna.
Če sodišče ugodi primarnemu zahtevku, se v podrednega ne sme spuščati in o njem odločati.
Sodišče po uradni dolžnosti ne izvaja dokazov, tudi če gre za javno dostopne podatke iz sodne evidence. Ne gre za notorna dejstva, pač pa za sodno znana dejstva, ki so predmet obravnavanja pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako drugače preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
napotitev na pravdo – vezanost na napotitveni sklep – manj verjetna pravica
Za potrebe predmetnega postopka (napotitev na pravdo) zadošča, da so med dediči sporna dejstva, ki vplivajo na velikost deleža in presoja, katera pravica strank je manj verjetna.
Na pravdo napotena dediča nista vezana na izrek napotitvenega sklepa.
Če lastnik ravna skladno s 507. členom OZ, mora predkupni upravičenec, da uveljavi svojo predkupno pravico, hkrati z izjavo, da bo izkoristil svojo predkupno pravico, plačati tudi kupnino, navedeno v obvestilu lastnika o nameravani prodaji oziroma jo (če so za to izpolnjeni pogoji) položiti pri sodišču.
ZZad člen 30, 33, 33/1, 33/2, 56. ZDR člen 1, 1/1, 7, 7/1, 7/2, 72.
poslovodna funkcija - zadruga - direktor - prenehanje funkcije - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - delovno razmerje - avtonomija strank
Tožena stranka (zadruga) je tožnika (direktorja zadruge) na seji upravnega odbora predčasno razrešila s funkcije direktorja iz razlogov, ker so bile investicije preplačane, ker se s finančnimi sredstvi ni ravnalo gospodarno, kar vse je vplivalo na poslabšanje likvidnosti zadruge. Zaradi predčasne razrešitve je tožniku z istim dnem prenehalo tudi delovno razmerje, saj sta se stranki v pogodbi o zaposlitvi izrecno dogovorili, da bo tožniku, v primeru predčasne razrešitve s funkcije, pogodba o zaposlitvi prenehala z dnem sklepa pristojnega organa o razrešitvi. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, kjer sta stranki uredili avtonomno prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tožena stranka pa je tožniku tudi skladno z 2. odstavkom 33. člena ZZad pred odpoklicem dala možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Zaradi prenehanja mandata direktorja zadruge tožnik funkcije ni mogel več opravljati, kar pomeni, da je delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s tem dnem opravil. Razlog, zaradi katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je s tem dnem prenehal, s tem pa je prenehala veljati tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.