Nepravnomočna sodba izkazuje, da so razlogi, ki govore v prid obstoju zatrjevanega dejstva, močnejši od razlogov, ki govore proti.
Nevarnost iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja oz. izkaz vzroka, ki naj bi dal posledico. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo.
Določbe 61. člena ZD specialno urejajo le omejeno uveljavljanje neveljavnosti (drugače kot to urejajo določbe OZ glede neveljavnosti pogodb – 93. oziroma 95. člen OZ), materialnopravno zgrešeno pa je stališče, da ni mogoč ugotovitveni zahtevek v primeru oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost imetnika živali - soprispevek voznika - začasno zmanjšane življenjske aktivnosti - trajna narava duševnih bolečin - nevšečnosti med zdravljenjem - strah - sekundarni strah - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokaz - zamudne obresti
Za psa, ki se giblje v bližini ceste, je dolžan poskrbeti njegov lastnik, zato od voznika, ki pravilno pelje po cesti, nikakor ni mogoče zahtevati, da bo v vsakem trenutku pričakoval, da mu na cesto lahko skoči pes ali kakšna druga žival. Povprečno skrben voznik lahko upravičeno pričakuje, da je pes šolan, vajen prometa in ne bo nenadoma skočil na cesto oziroma pred vozilo. Če do tega pride, je za škodo, ki jo pes povzroči, odgovoren izključno njegov lastnik in ni mogoče govoriti o soprispevku voznika.
Za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti gre oškodovancu odškodnina samo v izjemnih primerih, kamor obravnavana zadeva ne sodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074211
ZASP člen 130, 146.
javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifa
S tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
izvedba dokaza z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neuporabno izvedensko mnenje – poroštvena izjava – podpis poroštvene izjave
Izvedeniškemu mnenju grafologa ni mogoče očitati pomanjkljivosti, vendar pa izvedenec ni podal uporabnega odgovora na vprašanje, ki mu ga je sodišče zastavilo v zvezi s pristnostjo podpisa. V ponovljenem postopku bi po oceni pritožbenega sodišča toženki, na kateri je dokazno breme, da izkaže, da podpis na pogodbi ni pristen, morali omogočiti izvedbo predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca grafološke stroke.
O protipravnemu ravnanju ne moremo govoriti, če je škoda posledica običajnega, vsakodnevnega rizika, ki ga vsak človek z običajno, povprečno skrbnostjo zlahka nevtralizira tako, da do škode ne pride.
Ni naloga sodišča, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika, predvsem glede na to, da ni nihče zatrjeval, da bi pri katerem od v upniški odbor imenovanih upnikov obstajali izključitveni razlogi iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078706
OZ člen 561, 561/3. ZPP člen 182, 182/2, 185, 186.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - smrt preživljanca med pravdo - podredni zahtevek - sodno znana dejstva
Tožena stranka delu spremenjene tožbe ni nasprotovala. V takih primerih izdaja posebnega sklepa o spremembi tožbe ni potrebna.
Če sodišče ugodi primarnemu zahtevku, se v podrednega ne sme spuščati in o njem odločati.
Sodišče po uradni dolžnosti ne izvaja dokazov, tudi če gre za javno dostopne podatke iz sodne evidence. Ne gre za notorna dejstva, pač pa za sodno znana dejstva, ki so predmet obravnavanja pri ugotavljanju dejanskega stanja.
Razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako drugače preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0065466
OZ člen 46, 49, 104, 104/2, 103 110. ZST-1 člen 34. ZPP člen 116.
nastanek obveznosti – sklenitev pogodbe – menjalna pogodba – napake volje – bistvena zmota – prevara – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pravica ene stranke. če druga ne izpolni svoje obveznosti – če je pravočasna izpolnitev bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – nepravočasno plačilo sodne takse – materialni prekluzivni rok – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za plačilo sodne takse iz 34. člena ZST-1 je materialni zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljšati in tudi vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude takega roka ni mogoča. Institut vrnitve v prejšnje stanje je po 116. členu ZPP namenjen izključno odpravi posledic zamude procesnih rokov, torej tistih, ki jih določa procesno pravo. Razpravljanje o tem, ali je toženka zamudila rok za izpolnitev svoje taksne obveznosti iz opravičenega vzroka ali ne, je torej odveč, saj v nobenem primeru ne more doseči vrnitve v prejšnje stanje in se tako izogniti zakonski domnevi o umiku svoje pritožbe.
Za primere neupravičene obogatitve, nastale z uporabo, je potrebno uporabiti pravila iz 95. in 96. člena SPZ. Gre namreč za predpis, ki je v razmerju do pravil OZ kasnejši, pa tudi specialnejši.
Zemljiškoknjižno dovolilo je razpolagalni pravni posel, ki je potreben za pridobitev oziroma prenos lastninske pravice na nepremičninah. Če je bila na njegovi podlagi opravljena vknjižba lastninske pravice na nepremičnini, je treba izpodbojni zahtevek uveljaviti z izbrisno tožbo, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen. Izpodbojni zahtevek (ki zahteva razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila) bo v takšnem primeru torej pravilno postavljen le, če bo uveljavljen z izbrisno tožbo.
Dejanje pobota je mogoče izpodbiti, če se za njim skriva dogovor o nadomestni izpolnitvi. Za takšen primer gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena z namenom, da upnik bodočega stečajnega dolžnika pride do popolnega plačila svoje prej nastale terjatve.
STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
ZDSS-1 člen 42. ZPP člen 185, 185/2, 185/7. ZUJF člen 246. URS člen 3.a, 14. ZDR člen 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
javni uslužbenci - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - sprememba tožbe - upokojitev - starost - diskriminacija
Tožnik je v zvezi z sklepoma tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nepravilno in nespretno oblikoval tožbeni zahtevek, saj v njem ni izrecno navedel, da izpodbija tudi sklep Komisije za pritožbe. Ker pa se je v tem delu njegov tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke, ki je postal dokončen in ker je tudi iz obrazložitve spremembe tožbe razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev dokončne odločitve tožene stranke (sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa je postal dokončen šele z vročitvijo sklepa Komisije za pritožbe), je tudi tako pomanjkljiv tožbeni zahtevek tožnika sposoben za meritorno obravnavanje.
ZDR v 89. členu govori o neutemeljenih razlogih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, med katerimi našteva tudi starost in spol. V konkretnem primeru tožniku ni bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v 88. členu ZDR), temveč mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, pogodba o zaposlitvi preneha veljati), ki ni v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, tudi upoštevaje primarno in sekundarno zakonodajo EU in sodno prakso sodišča EU. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti tega sklepa in njegovo razveljavitev ni utemeljen.
dolžnost izvedbe dokaza z izvedencem- dokazna ocena - dodelitev otroka - pomen otrokove izjave - pravica do sodnega varstva
Sodišče ne more samo podati strokovne ocene o psihološkem pomenu otrokove izjave. S tem znanjem namreč ne razpolaga, zato potrebuje pomočnika - to je izvedenca.
domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - bolezen
Zamuda ni opravičljiva, če stranka ni ravnala tako, kot bi se od nje pričakovalo.
Da toženec ni dvignil pošte od pooblaščenca, v kateri je bil taksni nalog, ni opravičljiv razlog za neplačilo sodne takse. Toženca ni možno prisiliti, da dviguje pošto, ki pride na njegov naslov. To je stvar njegovega voljnega ravnanja.
Bolezen je lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar ta mora biti nenadna in takšne vrste, da onemogoči opravo procesnega dejanja.
izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščine
Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
darilna pogodba – izbrisna tožba – preklic darila zaradi stiske – zagotovitev preživljanja – volja darovalke – gotovo bodoče dejstvo
Toženec bi se lahko uspešno uprl zahtevku kot posledici preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalke, če bi ji sam zagotovil preživljanje. To bi lahko storil kadarkoli po preklicu, tudi še tekom pravdnega postopka.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin je sodišče pravilno zaključilo, da eksistenčna ogroženost darovalke predstavlja gotovo bodoče dejstvo. Pri tem ni potrebno, da ji sredstev povsem zmanjka.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - mandatna pogodba - pooblastilo - ničnost pogodbe – načelo enake vrednosti dajatev
V pravnem smislu se ne sme mešati pooblastila in pogodbe o naročilu. Pooblastilo ureja upravičenja pooblaščenca v zunanjem razmerju, torej v razmerju do tretjih. Pogodba o naročilu pa ureja njegov položaj v razmerju do naročitelja, torej v notranjem razmerju.
Tožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko zaradi neizbire kandidata in podredno za plačilo odškodnine. Zato je ob vložitvi tožbe nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1.
Ker je tožnik s tožbo uveljavljal primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je potrebno takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tar. št. 2211 ZST-1 (za postopek pred sodiščem prve stopnje na splošno) v višini 41,00 EUR.