sklepčnost tožbe - zamudna sodba - odpravljiva nesklepčnost – ničnost – sporazum o delitvi skupnega premoženja
Že zgolj zaradi možnosti, da je sporazum o delitvi skupnega premoženja (ki je le kot veljaven akt ovira za sklepčnost tožbe) ničen, bi moralo sodišče opraviti pozivni postopek po tretjem odstavku 318. člena ZPP, ter tožniku omogočiti, da navede trditve, ki bi utemeljevale ničnost.
Toženi stranki sta z očitanim izkopom mineralnih surovin, ki so nedvomno v lasti tožeče stranke, brez dovoljenja ali katerekoli druge pravne podlage, torej protipravno, posegli v premoženje tožeče stranke, katerega sta uporabila za svoje potrebe in v svojo korist.
Izvrševalca izkopa ni šteti le tistega, ki je izkop neposredno opravil, ampak vsakega tistega, ki je tak izkop naročil in ga je štel za svojega in opravljenega po njegovi volji in njegovi odločitvi.
ZDSS-1 člen 42. ZPP člen 185, 185/2, 185/7. ZUJF člen 246. URS člen 3.a, 14. ZDR člen 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3.
javni uslužbenci - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - sprememba tožbe - upokojitev - starost - diskriminacija
Tožnik je v zvezi z sklepoma tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi nepravilno in nespretno oblikoval tožbeni zahtevek, saj v njem ni izrecno navedel, da izpodbija tudi sklep Komisije za pritožbe. Ker pa se je v tem delu njegov tožbeni zahtevek glasil na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke, ki je postal dokončen in ker je tudi iz obrazložitve spremembe tožbe razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev dokončne odločitve tožene stranke (sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa je postal dokončen šele z vročitvijo sklepa Komisije za pritožbe), je tudi tako pomanjkljiv tožbeni zahtevek tožnika sposoben za meritorno obravnavanje.
ZDR v 89. členu govori o neutemeljenih razlogih za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, med katerimi našteva tudi starost in spol. V konkretnem primeru tožniku ni bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi (utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v 88. členu ZDR), temveč mu je pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1, pogodba o zaposlitvi preneha veljati), ki ni v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS, tudi upoštevaje primarno in sekundarno zakonodajo EU in sodno prakso sodišča EU. Zato tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti tega sklepa in njegovo razveljavitev ni utemeljen.
STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063717
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 22, 22-2, 22-3. Uredba sveta ES št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 5, 5/1, 5/3. ZMZPP člen 17, 60, 61.
ZFPPIPP člen 277, 277/3, 277/4, 277/4-2, 278, 278/2. ZPP člen 181, 181/2.
izpodbojna tožba - povračilni zahtevek - pristojnost slovenskega sodišča - izključna pristojnost - uporaba prava v primeru insolvenčnih postopkov v eu - varovanje stvarnih pravic - pravo države, v kateri je register
Uredba sveta (ES) 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I), ki se pri nas neposredno uporablja, določa, da je v postopkih, katerih predmet je veljavnost odločitev organov gospodarske družbe, podana izključna pristojnost sodišča po sedežu te družbe, v postopkih, katerih predmet je veljavnost vpisov v javne knjige, pa je podana izključna pristojnost sodišča države, kjer se vodi javna knjiga.
darilna pogodba – izbrisna tožba – preklic darila zaradi stiske – zagotovitev preživljanja – volja darovalke – gotovo bodoče dejstvo
Toženec bi se lahko uspešno uprl zahtevku kot posledici preklica darila zaradi ogroženega preživljanja darovalke, če bi ji sam zagotovil preživljanje. To bi lahko storil kadarkoli po preklicu, tudi še tekom pravdnega postopka.
Na podlagi ugotovljenih okoliščin je sodišče pravilno zaključilo, da eksistenčna ogroženost darovalke predstavlja gotovo bodoče dejstvo. Pri tem ni potrebno, da ji sredstev povsem zmanjka.
Glavni razlog prometne nesreče je bil v nenadnem in nenadzorovanem prihodu konja na vozišče, ki je presekal pot motoristu tako, da je trčil vanj. Tožnikova prehitra vožnja (po ugotovitvah izvedenca najmanj 55 km/h, ki je bila kljub temu v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h), zato ne more biti ocenjena kot višji tožnikov soprispevek k nastanku škode.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – denarna odškodnina – povrnitev premoženjske škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – kršitev osebnostnih pravic – odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja državnih organov
Pri višini odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je sodna praksa kot pravno odločilne okoliščine izpostavila predvsem trajanje pripora, ugled, ki ga je oškodovanec prej užival v svojem okolju, zdravstvene posledice, ki so morda nastale zaradi odvzema prostosti, in posredno tudi naravo kaznivih dejanj, za katere je bil oškodovanec obtožen.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če ni uporabil povsem jasne zakonske določbe ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, seveda ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera.
Oškodovanec mora dokazati obstoj in višino škode ter vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, povzročitelj pa se odgovornosti razbremeni, če dokaže, da ni kriv oz. da za nastalo škodo ni odgovoren.
Ker je vsak etažni lastnik dolžan vzdrževati svoje naprave in instalacije v takem stanju, da lastnikom sosednjih etažnih enot ne nastaja škoda, je pravno nepomembno, ali je do izliva vode prišlo zaradi odprtega ali dotrajanega ventila, ali kakšne druge napake na napeljavi. Očitno je, da toženec ni poskrbel za tako stanje te instalacije, da bi bila vodotesna.
Odklop vode s strani upravljalca vodovoda ni bil protipraven, ker je imel ustrezno zakonsko podlago in je bil posledica neporavnanih obveznosti tožnika za dobavo vode.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - stavbna pravica – ustanovitev stavbne pravice – pripoznava zahtevka
Le s stavbno pravico se pridobi pravica imeti v lasti zgradbo določeno časovno obdobje nad ali pod tujo nepremičnino. Takšna stavbna pravica pa se lahko ustanovi le s pravnim poslom in ne tudi na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa.
postopek odločanja sodišča prve stopnje po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji
V ponovljenem postopku, ko sodišče prve stopnje odloča na glavni obravnavi le o kazenski sankciji, to je v delu sodbe sodišča prve stopnje, ki je bil z odločbo pritožbenega sodišča razveljavljen, se smiselno uporabljajo določbe naroka za izrek kazenske sankcije. Sodišče prve stopnje pa mora pred dokaznim postopkom za izrek kazenske sankcije predstaviti pravnomočen del sodbe, to je izreka o krivdi obtoženca. Gre namreč za en postopek in eno sodbo, v kateri je o krivdi obdolžena že pravnomočno odločeno, zato ni potrebno ponovno branje obtožnega akta.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0078652
OZ člen 300, 300/1, 300/3, 375, 773, 775. ZPP člen 8, 154, 158.
skrbništvo za poseben primer – mandatna pogodba – plačilo zapadlih kuponov – sodelovalna dolžnost – upniška zamuda – delni umik tožbe – stroški postopka
Toženka bi morala, čeprav je sodišče prve stopnje razmerje med njo in tožnikovo materjo štelo za zaupno, bolj določno navesti zneske oziroma datume izročitve denarja. Toženka ne more uspeti zgolj s pavšalnim sklicevanjem, da je izplačane kupone v celoti izročila tožnikovi sestri oziroma materi, pri čemer svojih trditev ne podkrepi z nobenimi dokazi.
Za prenos obveznic in izplačanih kuponov je potrebno tudi sodelovanje upnika. Odklonitev posredovanja naslova in številke bančnega računa predstavlja neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, ki kot taka vodi v upniško zamudo.
V primeru delnega umika tožbe odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka poteka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerjajo po uspehu (154. člen ZPP). Ker so vsi pravdni stroški, ki se odmerjajo glede na vrednost spornega predmeta, nastali pred delnim umikom tožbe, se ti odmerjajo po višji vrednosti, končni uspeh strank pa po spremenjeni vrednosti.
posest - priposestvovanje dela nepremičnine - vzpostavitev etažne lastnine
Čeprav je mogoče priposestvovanje dela nepremičnine, ni mogoče priposestvovati idealnega dela. Vendar so dokazi, da je zapustnica priposestvovala določen solastninski delež na skupnih delih, o čemer so stranke sklenile sporazum. Kljub temu, da tako postavljenega zahtevka ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo, pa je zahtevek možen in tožba sklepčna, saj pomeni prvi korak k vzpostavitvi etažne lastnine v skladu z določbo 105-127. člena SPZ.
O protipravnemu ravnanju ne moremo govoriti, če je škoda posledica običajnega, vsakodnevnega rizika, ki ga vsak človek z običajno, povprečno skrbnostjo zlahka nevtralizira tako, da do škode ne pride.
redna odpoved pogodb o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Toženi stranki sta sklenili pogodbo o pospeševanju prodaje, s katero se je prvo tožena stranka kot pospeševalec prodaje zavezala, da bo na podlagi naročila redno dobavljala v tej pogodbe določene proizvode po določeni ceni zaradi nadaljnje prodaje in da bo izpolnila ostale, v tej pogodbi določene obveznosti za prodajalčev račun, to je za račun drugo tožene stranke, pospeševala prodajo in varovala interese prodajalca. Tožniku je bilo odrejeno delo, ki se je po svoji vsebini nanašalo na opravljanje storitev po pogodbi, ki sta jo dogovorili toženi stranki in v tem smislu ni šlo za prenos dejavnosti oziroma delavca, temveč le za začasno poslovno pogodbeno sodelovanje pri trženju medicinskih storitev. Po svoji vsebini takšen dogovor ni nezakonit oziroma ne pomeni avtomatičnega prehoda takšnega delavca od enega delodajalca k drugemu, če zanj zgolj opravlja pogodbeno dogovorjeno dejavnost. Predmet pogodbe ni bil prenos dejavnosti prodaje medicinskih pripomočkov in opreme, pač pa zgolj izvajanje storitev, zato ni šlo za prehod tožnika k drugo toženi stranki v smislu določbe 73. člena ZDR. Posledično tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil v delovnem razmerju pri drugo toženi stranki, ni utemeljen.
Prvo tožena stranka je izkazovala bistveno zmanjšanje prometa ter visoko izgubo v obravnavanem obdobju, hkrati pa ni opravljala nobene dejavnosti več kot to, da je tožnik prodajal defibrilatorje. Zato je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR.
Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.
Polito milo na tleh šolskih sanitarij ni nekaj neobičajnega, česar tožnica kot čistilka ne bi mogla pričakovati, prav nasprotno, ravno s tovrstnimi pojavi bi morala glede na svoj položaj še posebej računati.
neupravičena pridobitev – solastnina - uporabnina - pogoji za upravičenost do uporabnine - korist - prikrajšanje
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, ne zadošča za zahtevek iz neupravičene pridobitve. Za takšen zahtevek je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Ker tožnica v postopku ni zatrjevala in izkazala, da je želela uporabljati sporno stanovanje in da ji je toženec to preprečeval, tožnica ni upravičena do uporabnine.