leasing pogodba – prodaja vozila – poštena vrednost vozila – skrbnost leasingodajalca pri prodaji – odstop od pogodbe
Ni bistveno, kakšna je bila tržna cena vozila, temveč, ali je leasingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo (dobrega gospodarja) ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode. Trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja pri unovčenju predmeta leasinga je na strani tožene stranke, ki uveljavlja ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ.
Določilo tretjega odstavka 454. člena ZPP ne izpostavlja prvega naroka, zato je treba šteti, da posledice iz te določbe nastopijo zaradi izostanka s kateregakoli naroka.
ZUP člen 129, 225, 225/4, 260, 260/1, 263, 263/4. ZPIZ-1 člen 12, 180, 181. ZMEPIZ člen 43.
starostna pokojnina - sorazmerni del - obnova postopka - rok - ponovna odmera
ZPIZ-1, ki je veljal v času odločanja tožene stranke, ne daje pravne podlage za ponovno odmero pokojnine v primeru, ko je bilo o sami pravici in s tem višini pokojnine že pravnomočno odločeno. V pravnomočne odločitve je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi v zakonsko določenih rokih. Ker je bilo o tožničini pravici do starostne pokojnine in s tem tudi o sami višini pokojnine že pravnomočno odločeno, ni zakonske podlage, da bi se tožnici pokojnina na novo odmerila, pri čemer bi se pri izračunu pokojninske osnove dodatno upoštevali zneski, izplačani tožnici v letu 1992, ki pri določitvi pokojninske osnove, na podlagi katere je bila tožnici odmerjena pokojnina v letu 1998, še niso bili upoštevani.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost vložitve predloga - nastanek taksne obveznosti - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
V primeru, da sodišče predlogom za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne bo ugodilo, bo začel rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi sklepa, o čemer bo sodišče moralo predlagatelja ob vročanju sklepa tudi opozoriti.
nagrada upravitelja – končanje stečajnega postopka – predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka – zagotavljanje predujma iz proračuna sodišča
Tudi za primer izbrisa stečajnega dolžnika iz sodnega registra na podlagi sklepa iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E velja pravilo, da morajo biti do izdaje tega sklepa razrešena vsa razmerja do stečajnega dolžnika. To velja tudi glede morebitnih zahtevkov upravitelja iz naslova izvedenih del do končanja stečajnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005771
ZKP člen 371, 371/2. KZ člen 25, 29, 29/1, 29/2, 49, 49/1, 49/2, 283, 283/3, 283/4.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kazenska odgovornost - prištevnost – naklep – zavrnitev dokaznega predloga – odmera kazni
Ker je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, pritožnik nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti izvedenca medicinske stroke (nevrologa in toksikologa). Zakaj je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog zavrnilo, je pravilno in prepričljivo obrazložilo v točki 2 izpodbijane sodbe. Ob dejstvu, da se amnezija, na katero se pritožnik sklicuje, nanaša na izgubo spomina (nekdo, ki izgubi spomin ne more izpovedovati o tem, kaj se je pripetilo), obdolženka pa je natančno naznanila domnevno kaznivo dejanje, to je ponovila tudi v svojem zagovoru, se izkaže, da je dokaz s postavitvijo izvedenca, ki bi ugotavljal obstoj amnezije obdolženke po tem dogodku, materialnopravno nerelevanten (ni potreben).
Tožena stranka je z odločbo tožnici dokončno odmerila starostno pokojnino. Odločba, ki je postala pravnomočna, je tudi v celoti nadomestila začasno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v postopku pred sodiščem. Začasna odločba zato več ne obstaja in za tožnico nima več nobenih pravnih posledic. Tožnica je tako pravni interes v tem socialnem sporu izkazovala le do izdaje dokončne odločbe. Od pravnomočnosti te odločbe dalje pa si svojega pravnega položaja v tem sporu ne more več izboljšati, saj ne more pridobiti več, kot pa ji gre na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe. Zato je potrebno tožničino tožbo zoper začasno odločbo zavreči.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133, 133/1, 229, 229/1. Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 19, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 22.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - evropska kartica zdravstvenega zavarovanja - potrebno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - nujno zdravljenje
Pri tožniku je bil izveden poseg, ki se uporablja za zdravljenje benigne hiperplazije prostate v Bolgariji. Izpoved tožnika o pogostem nočnem uriniranju in o strahu, ker je njegov oče zaradi težav s prostato umrl, ob dejstvu, da po upokojitvi do obravnavanega posega zaradi težav s prostato sploh ni bil pri zdravniku, ne predstavlja nujnega niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani Sodišča EU. Razen tega tožnik ni predložil zdravniških izvidov, ki bi vzbujali dvom v potrebnost zdravljenja v Bolgariji. Kot je tožnik izpovedal, je bil njegov cilj, da opravi poseg v Bolgariji. Zato tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov zdravljenja.
Tudi če bi bile v obravnavanem primeru zdravstvene storite nujne in torej tudi potrebne, je potrebno upoštevati, da se na podlagi prvega odstavka 19. člena v povezavi s 27. členom Uredbe EU št. 883/2004 te storitve v imenu pristojnega nosilca zagotavlja nosilec v kraju začasnega bivanja v skladu z določbami zakonodaje, ki jo uporablja, kakor da bi bile osebe zavarovane po navedeni zakonodaji. V zvezi s to določbo oziroma prej veljavno določbo 22. člena Uredbe št. 1408/71 je potrebno upoštevati, da je treba pri nudenju oziroma povračilu stroškov za nudene potrebne zdravstvene storitve v tuji državi članici EU, ki nastanejo med bivanjem, potovanjem ali delom v tujini, zavarovance obravnavati enako, kot bi bili v enaki situaciji, torej za enake zdravstvene storitve v isti zdravstveni ustanovi (v konkretnem primeru ni sporno, da je bil tožnik obravnavan v zasebni kliniki, kar pomeni v ustanovi, ki ni del javne zdravstvene mreže), obravnavani državljani oziroma zavarovanci tuje države članice. Tožnika je treba obravnavati enako kot bolgarskega zavarovanca, kar pomeni, da so tudi za slovenske zavarovane osebe obvezna določena doplačila oziroma lastna udeležba, kot je to določeno z bolgarskimi predpisi za bolgarske zavarovance.
Ustava RS člen 22. ZIP člen 253, 253/3. ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba - pogoji za izdajo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - odločba domačega sodišča
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga zaradi obrazloženega ugovora dolžnika, izvršilno sodišče razveljavi v dovolitvenem delu, o dajatvenem (naložitvenem) delu pa bo odločeno v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ni „odločba domačega sodišča“ v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ.
KZ-1 člen 204, 257, 257/3. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravic - tatvina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - bolniški stalež
Tožnik (inštruktor v zavodu za prestajanje zaporne kazni) je obsojencema, ki sta opravljala hišna dela, za kar jima je tožena stranka izplačala denarno nagrado, naročil, da iz materiala tožene stranke za njegovo osebno uporabo izdelata dva okvirja z mrežo in ju pobarvata. S tem je zlorabil pooblastila, ki jih je imel kot javni uslužbenec na delovnem mestu inštruktorja. Tožnik je to storil, da bi sebi pridobil protipravno premoženjsko korist, saj je izdelana okvirja uporabil zase. S tem je storil ravnanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po tretjem odstavku 257. čl. KZ-1, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Revizijsko sodišče je v podobnem primeru zavzelo stališče, da za preložitev zagovora ne zadošča le obvestilo o bolniškem staležu, temveč mora delavec svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin in jim po možnosti priložiti ustrezne dokaze. Sicer pa je za takšne primere s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem predvidena posebna oblika obrazca, v katerem osebni zdravnik izrecno potrdi, da je bolezen ali poškodba zavarovane osebe nenadna in nepredvidljiva in osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju. Vse navedeno pomeni, da tožniku pravica do zagovora ni bila kršena in da tožena stranka zgolj na podlagi predloženega zdravniškega potrdila ni bila dolžna preložiti datuma predvidenega zagovora, zlasti še ob upoštevanju kratkega, 30-dnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
starostna pokojnina - nova odmera - obnova postopka - predlog
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik v pritožbi zatrjevane očitke, ki se nanašajo na izračun pokojninske osnove v postopku odmere starostne pokojnine v letu 2007, v prvi vrsti uveljavljati v pritožbi zoper odločbo, vendar se zoper to odločbo ni pritožil. Ker pa je tudi predlog za obnovo postopka prepozen in kot tak onemogoča vsebinsko obravnavo, tožnik s tem izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku izdati novo odločbo o odmeri starostne pokojnine, s katero bo upoštevala nadurno delo in dežurstvo tožnika, ni utemeljen.
starostna pokojnina - sorazmerni del - nova odmera - obnova postopka - rok za vložitev predloga
Tožnik je predlog za obnovo postopka zaradi določitve višje pokojninske osnove vložil po poteku objektivnega triletnega roka. Zato ga je toženec s sklepom pravilno zavrgel na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076800
ZPP člen 324, 324/1, 324/4, 324/5. ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 156, 157, 157/2, 157/4, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 186, 186/1. OZ člen 131, 164.
sestavni deli sodbe – sorodne glasbene pravice – javno priobčevanje komercialnih fonogramov – nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – tarifa – odškodninski zahtevek – neupravičena obogatitev – mesečno poročanje – škoda zaradi odkrivanja kršilcev – civilna kazen
V izrek sodbe sodi le znesek po višini, kar je skopa navedba tožbenega zahtevka, ne pa tudi obrazložitev o tem, na kaj se tožbeni zahtevek nanaša.
Zahtevek na plačilo nadomestila je odškodninski zahtevek, ne pa zahtevek iz neupravičene obogatitve.
Sodišče lahko toženi stranki naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave oziroma do izdaje zamudne sodbe.
Zahtevek tožeče stranke na povrnitev škode zaradi odkrivanja kršilcev ne more biti utemeljen zaradi določila prvega odstavka 153. člena ZASP.
tožba – določen tožbeni zahtevek – poziv na odpravo pomanjkljivosti tožbe – zavrženje tožbe
Iz sklepa z dne 6. 9. 2010 res ni razvidno, kaj naj tožeča stranka stori, da bo po presoji sodišča prve stopnje tožbeni zahtevek tak, kot mora biti. Vendar pa je to tožeča stranka vedela, pač pa se je uprla, da bi postavila določen zahtevek.
delovna nezgoda – nesreča pri delu – regresna pravica ZZZS – odgovornost delodajalca – vzročna zveza – odgovornost delavca za nastanek škode
Morebitna soodgovornost delavca je lahko le predmet regresnega zahtevka tožene stranke. Nima pa nobenega vpliva na vsebino in obseg odgovornosti tožene stranke v razmerju do tožeče stranke.
Tožena stranka bi morala poskrbeti, da bi se gradbeni oder pred uporabo pregledal in če tega ni storil sam zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je tako opustil dolžno nadzorstvo, bi moral to storiti vsaj poškodovani delavec.
obramba obdolženca - pravice obdolženca - zastopanje v postopku o prekršku - zagovornik - pritožba zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje - razglasitev odločitve - prepis izreka sodbe brez obrazložitve - pravni pouk - napoved pritožbe - pravica do pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - odločanje višjega sodišča o pritožbi - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V pravnem pouku prepisa izreka sodbe je med drugim navedeno, da je zoper sodbo dovoljena pritožba, ki pa jo je potrebno najprej napovedati v osmih dneh od vročitve prepisa izreka sodbe, sicer se bo štelo, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe. V tem roku je napoved pritožbe vložila le A. A., za katero se je kasneje izkazalo, da ni oseba, ki ima pravico vložiti pritožbo v imenu storilca, saj ne izpolnjuje kriterijev, navedenih v 90. členu ZP-1. Po prejemu sodbe z obrazložitvijo je storilec sicer podal pritožbo, ker pa je predhodno ni napovedal, je ta pritožba nedovoljena, saj se je pred tem pravici do pritožbe odpovedal s tem, ko pritožbe ni napovedal po prejemu prepisa izreka sodbe.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost
V skladu s 163. členom ZPIZ-1 pridobljene pravice na podlagi invalidnosti trajajo dokler traja stanje invalidnosti oziroma telesne okvare, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic določene s tem zakonom.
Tožniku (invalidu III. kategorije) ni bila samo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 1. 1. 2011 dalje, temveč je tožena stranka tožniku tudi priznala pravico do nadomestila za invalidnost in tako realizirala samo dajatev iz priznane pravice do premestitve na drugo delovno mesto. S tem je odpadla pravna podlaga, da bi se tožniku še nadalje izplačevalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu na podlagi priznane pravice do nadomestila plače za čas čakanja od 23. 10. 2006 dalje, in je tako tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da se tožniku ustavi izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu z dnem 27. 1. 2011, saj mu je z 28. 1. 2011 dalje toženka priznala pravico do nadomestila za invalidnost.
brezposelnost – denarno nadomestilo - osnova za odmero - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - nadomestilo za primer brezposlenosti
Nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu ima značaj samostojne dajatve iz invalidskega zavarovanja, ki jo izplačuje ZPIZ. V ZDR, ki opredeljuje pojem plače, ni podlage za to, da bi takšno nadomestilo predstavljalo sestavni del plače. Posledično se tudi ne more vštevati v osnovo za odmero denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Iz pravnomočno sklenjene sodne poravnave izhaja, da ta poravnava ne posega v razmerja po njeni sklenitvi oziroma v nadaljnje pravice in obveznosti obeh pravdnih strank, ki niso predmet te poravnave, kot na primer plača za sporni mesec. Glede na to, da toženka z ničemer ni izkazala trditve, da je tožniku izplačala plačo za sporni mesec, še posebej glede na dejstvo, da iz poravnave izhaja, da ta poravnava ne obsega plače za ta mesec, pomeni, da je glede tega odločilnega dejstva podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini sodne poravnave in med samim zapisom sodne poravnave. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč kljub ugotovitvi, da toženka tožniku ni izročila niti obračuna plače za ta mesec niti ga obvestila o zahtevanem nakazilu plače za ta mesec, v nasprotju s pravnomočno sodno poravnavo, zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo plače za sporni mesec. Gre torej za protispisni zaključek sodišča prve stopnje, da sodna poravnava vsebuje tudi izplačilo plače za sporni mesec.