ZDR-1 člen 110, 110/1, 118. ZPIZ-1 člen 102, 102/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - podaljšanje roka - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - denarno povračilo
Ob ugotovitvi, da tožnik zaradi zdravstvenih težav poklicne rehabilitacije ni mogel zaključiti do 31. 3. 2016, mu ni mogoče očitati, da je namerno huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. To pomeni, da očitek iz izredne odpovedi o namerni kršitvi ni utemeljen.
Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo okoliščine iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1, vendar jim je dalo preveliko težo, kot to utemeljeno opozarja tožena stranka v reviziji, zato je tožniku odmerilo previsoko denarno povračilo.
Pri ugotavljanju obstoja delovnega razmerja, je odsotnost volje delodajalca, da sklene pogodbo o zaposlitvi, irelevantna. Delodajalec, ki se svojim obveznostim iz delovnega razmerja želi izogniti tako, da z delavcem sklene pogodbo civilnega prava, čeprav bi na podlagi prisilnih zakonskih predpisov moral skleniti pogodbo o zaposlitvi, povsem jasno nima volje skleniti pogodbe o zaposlitvi. Ravno v preprečevanju tovrstnih ravnanj je smisel specialne prisilne zakonske ureditve pogodbe o zaposlitvi izven splošnih okvirov civilnega pogodbenega prava. Namen je preprečiti delodajalcu, da delavca (kot šibkejšo pogodbeno stranko) prikrajša za pravice (delovne in socialne), do katerih bi bil ta, glede na dejansko (ne pa formalno) naravo njunega razmerja sicer upravičen.
pogodba civilnega prava - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Prekinitev dela po pogodbah civilnega prava terja uveljavljanje obstoja delovnega razmerja v rokih, ki jih za to predvideva 200. člen ZDR-1. Delavcu, ki uveljavlja obstoj delovnega razmerja, ni treba postaviti zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ker take pogodbe ni (pač pa obstaja pogodba civilnega prava), ampak zadošča zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Vendar pa mora tožbo vložiti najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je takšno razmerje prenehalo (lahko pa ob pogojih iz prvega in drugega odstavka 200. člena ZDR-1 tudi prej, med trajanjem takšnega razmerja).
− ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s stališčem, da ni pomembno, kakšno opravilo je tožnik imel na dneve tedenskega počitka in ne da bi opredelili njihovo vsebino;
− ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se v celoti strinja z dejanskimi zaključki prvostopenjskega sodišča in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene.
V tem sporu se je prenehala uporabljati določba 31. člena ZDSS-1, revizijo bi moralo vrhovno sodišče dopustiti po predhodnem predlogu nasprotnega udeleženca za njeno dopustitev (prvi odstavek 367. člena ZPP). Ker revizija v tej zadevi ni bila dopuščena oziroma nasprotni udeleženec ni niti predlagal njene dopustitve, jo je revizijsko sodišče kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v povezavi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
- ali je sodišče zahtevke tožnikov pravilno obravnavalo kot denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki jih delavec lahko uveljavlja neposredno pred sodiščem; - ali je sodišče pri odločitvi o izpolnjevanju pogojev za poklicno zavarovanje tožnikov pravilno uporabilo materialno pravo;
- ali je sodišče glede odločitve o zahtevku tožnika A. A. bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali jutranji postroj in dvig zastave na mednarodni vojaški misiji predstavlja delovno obveznost, ki posega v pravico do tedenskega počitka?
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - dodatek na delovno dobo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali se prvi odstavek 129. člena ZDR-1 lahko razlaga tako, da delavcu pripada dodatek za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih delavca;
2. ali se določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1, ki omogoča drugačno ureditev dodatka za delovno dobo, nanaša zgolj na višino tega dodatka ali pa tudi na obdobje, za katerega se obračuna dodatek in
3. ali je pravilno, da se ne upošteva tisti del 48. člena Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije, ki dodatek za delovno dobo priznava le za vsako izpolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ampak samo del, ki se nanaša na višino tega dodatka?
Revizija po predlogu zavarovalnice se dopusti glede vprašanja ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici, materialnopravno pravilna.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi s trditvenim in dokaznim bremenom strank in posledično pravilno uporabilo materialno pravo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sindikalni zaupnik - varstvo pred odpovedjo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR-1 edinemu sindikalnemu zaupniku pri delodajalcu zagotovljeno absolutno in ne pogojno, ali pa je tudi v primeru, ko je pri delodajalcu samo en sindikalni zaupnik, vezano na pogoje sklenitve posebnega dogovora iz prvega odstavka 207. člena ZDR-1.
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je odločitev sodišča o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki je nastala tožnici in o soprispevku tožnice, materialnopravno pravilna.
V času, ko je tožena stranka dala pooblastilo odvetniku za vložitev revizije, oseba, ki je dala to pooblastilo, ni imela več položaja zakonitega zastopnika tožene stranke. Zato ta oseba v imenu tožene stranke ni mogla veljavno pooblastiti odvetnika za vložitev revizije. Ker reviziji ni bilo priloženo veljavno pooblastilo, ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nevestno opravljanje dela - delo na projektih - reintegracija - sodna razveza
Sodišči prve in druge stopnje sta v okviru trditev strank ugotovili, da očitek, da tožnica ni opravljala nalog vodenja in izvajanja domačih in tujih projektov, ni utemeljen, saj je tožnica to delo prav v spornem obdobju opravljala in je prav zaradi dela upravičeno pojasnila razloge za neprijavo na projekt. Intenzivnost obremenitve tožnice in dejanske količine dela s projektom toženka ni posebej in konkretno izpostavljala. Celo ko je tožnica navedla in opisala, da je šlo za zahteven projekt, ki je po njenem zahteval štiri mesece dela, toženka tega ni zanikala v smislu konkretnega nestrinjanja s tem. Tudi revizijske navedbe o dolžnosti upoštevanja količinske (ne)obremenjenosti tožnice so splošne, saj toženka niti v reviziji ne konkretizira dejstev o tem, da projekt H. ni zahteval tolikšnega angažmaja tožnice, da se ta ne bi mogla (ustrezno) pripraviti in prijaviti na druge projekte.
V zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnice se revizijsko sodišče delno strinja z revizijo toženke, da sta se sodišči nekoliko pretirano ukvarjali in poudarjali osebne okoliščine tožnice kot „okoliščine in interese obeh pogodbenih strank za nadaljevanje delovnega razmerja“ (prvi odstavek 118. člena ZDR-1). Vendar tudi teh okoliščin ni mogoče zanemariti, predvsem pa je pomembno, da revizija ne izpodbija tudi drugih razlogov, na katerih temelji ta odločitev – tj. zanikanju navedb toženke v zvezi z možnostjo „usmerjanja“ tožnice, da bi se pripravljala na projekte in jih vodila, da toženka zanjo nima dela, da gre za utemeljevanje predloga za razvezo z vsebino razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v zvezi z mobingom itd.
direktor - pogodba o poslovodenju - nezakonita razrešitev - odškodnina - kršitev pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odpravnina
Tožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpovedi, ki je predstavljala le izvršitev razrešitve. Posledično do vzpostavitve delovnega razmerja in do prejemkov iz delovnega razmerja ni bil upravičen in jih tudi ni zahteval. To pa ne pomeni, da ni upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi nezakonite prekinitve statusno pravnega razmerja oziroma kršitve pogodbe. Ker je z nezakonito razrešitvijo prenehalo statusnopravno razmerje med strankama, toženka obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi do tožnika - to je omogočanje opravljanja funkcije direktorja do izteka mandata - ni izpolnila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Sodišče je v skladu z uveljavljeno sodno prakso pri presoji, ali je delovno razmerje mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka v okviru „vseh okoliščin“ pravilno upoštevalo predvsem naravo in težo kršitve, v okviru „vseh interesov obeh pogodbenih strank“ pa, kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje med njima.
ZDR-1 člen 9, 29, 129, 222. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2005) člen 48.
dodatek za delovno dobo - višina dodatka - delovna doba - kolektivna pogodba dejavnosti
Izjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev in s tem odstop od načela in favoren, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.