ZDR-1 člen 9, 75, 92, 129, 222. ZDR-1A člen 2. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (2015) člen 48.
dodatek na delovno dobo - delovna razmerja pri delodajalcih - skupna delovna doba - kolektivna pogodba - stroški postopka - sprememba vrednosti točke
Prvega odstavka 129. člena ZDR-1 ni mogoče razlagati tako, da delavcu dodatek na delovno dobo vedno pripada za vso delovno dobo pri vseh dosedanjih delodajalcih. Določba tretjega odstavka 9. člena ZDR-1 v zvezi z 222. členom ZDR-1 (oziroma tudi kasnejšim 2. členom ZDR-1A) se ne nanaša zgolj na višino dodatka, temveč tudi na obdobje, za katerega se dodatek obračuna.
Na drugačno razlago ne moreta vplivati določbi 75. člena ZDR-1 in 92. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 118, 118/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 347, 348, 355, 358.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - reintegracija - sodna razveza pogodba o zaposlitvi - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - ugotovljeno drugačno dejansko stanje brez opravljene glavne obravnave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je s sklicevanjem na zmotno uporabo materialnega prava nedopustno spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje oziroma brez obravnave ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje. Ocena sodišča druge stopnje, da iz izpovedi zakonitega zastopnika in priče ni razviden porušen odnos med strankama, predstavlja dokazno oceno, ki je drugačna od dokazne ocene sodišča prve stopnje.
Toženka je navajala okoliščine, ki naj bi kazale na porušeno medsebojno zaupanje in objektivne okoliščine, zaradi katerih tožnika ne more sprejeti na delo. Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo dokazno oceno sodišča prve stopnje glede porušenega zaupanja in skrhanih medsebojnih odnosov, in ker izpodbijana sodba o objektivnih možnostih sprejeti tožnika nazaj na delo nima razlogov, je revizijski očitek bistvenih kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - prekluzija navedb in dokazov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji - okoliščine in interesi strank - policist
Sklicevanje revizije na to, da je dokazna tema ves čas ostajala nespremenjena, ni utemeljeno. "Dokazna tema" je res bila ves čas pravočasnost podane odpovedi, vendar pa je toženka trditev, da je odpoved pravočasna, pred 5. 9. 2011 utemeljevala s popolnoma drugimi dejstvi, kot v vlogi z dne 5. 9. 2011, zato navedba, ki jo je podala v tej vlogi in predlagan dokaz nista pomenila le konkretizacije dosedanjih navedb, pač pa novo in drugačno dejstvo, kot se je zatrjevalo do tedaj.
Razveljavitev sodbe Vrhovnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo in posledično razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v revizijskem postopku ne pomeni, da sme ali celo mora sodišče v ponovljenem postopku (zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja) ugotavljati tudi dejstva, ki niso bila pravočasno navedena in izvajati dokaze, ki niso bili pravočasno predlagani. Dejansko stanje se ugotavlja na podlagi pravočasno podanih navedb in dokaznih predlogov, in sicer po procesnih pravilih o izvajanju dokazov in prekluzijah.
Navedba toženke, da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja, ker je za delo v policiji ključnega pomena medsebojno zaupanje, tega pa spričo dogodkov, ki so privedli do izredne odpovedi, ni več, zadošča za presojo, ali je reintegracija možna in smiselna. Gre za objektivno preverljivo dejstvo, na obstoj katerega subjektiven pogled predstojnika, še manj pa tožnikovih sodelavcev, ne more vplivati.
Pri sodni razvezi so odločilne praviloma okoliščine, ki so nastale po ali zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (te običajno prevladajo), lahko pa se upoštevajo tudi okoliščine, zaradi katerih je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je ta nezakonita, saj se pri presoji pogojev za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v določenih primerih lahko upošteva tudi to, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja.
Sodišče tožniku delovnega razmerja pri toženki za čas, ko je bil že v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, ni moglo priznati. Trajanje delovnega razmerja je lahko priznalo le do trenutka nove zaposlitve. Da je do prenehanja delovnega razmerja uveljavil le minimalen obseg pravic (za dobre 4 tedne), je bilo ustrezno upoštevano pri odmeri denarnega povračila.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - voznina - protipravna prilastitev - sodna razveza pogodba o zaposlitvi
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je protipravna prilastitev plačane voznine v višini 0,90 EUR lahko utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in ali je sodišče opravilo pravilno materialnopravno presojo glede sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - navodilo za delo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je za dokazovanje svojih trditev, da je pri toženi stranki obstajalo ustno navodilo za točenje goriva v kanistre, predlagal zaslišanje treh prič. Sodišče prve stopnje je zaslišalo le dve, pri čemer je ena od njih potrdila obstoj tega ustnega navodila, druga pa ne. Na podlagi teh izpovedb in na podlagi drugh dokazov je zaključilo, da ustno navodilo ni obstajalo. Sodišče pa bi moralo v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva zaslišati tudi tretjo pričo, ki jo je predlagal tožnik. Ker tega ni storilo, je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - isti razlog - časovna komponenta - drugačna dejstva
Sodišče je pri odločanju vezano na dejanske razloge iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Toženka se v novi odpovedi ne sklicuje na enaka dejstva za nepotrebnost dela tožnika kot v odpovedi iz leta 2015, kar nenazadnje pomeni, da obeh odpovedi ne moremo enačiti, saj sta napolnjeni z drugačno vsebino. Zato ni pomembno le, da je tožnikovo delo res (vsaj s stališča toženke) postalo nepotrebno že leta 2015, temveč tudi, da je od te odpovedi do nove odpovedi minilo daljše obdobje, v katerem je bil tožnik sicer na čakanju, vendar mu toženka pogodbe ni odpovedala na enakih dejanskih podlagah kot pred tem.
ZS člen 113a. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2.
delovni čas - razlaga direktive - postopek pred Sodiščem Evropske unije (SEU) - prekinitev postopka
Sodišču Evropske unije se predlaga sprejem predhodne odločbe o razlagi Direktive 2003/88/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa.
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - solidarnostna pomoč - višina pomoči - član sindikata
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna razlaga določb prvega in drugega odstavka 6. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, upoštevaje določbo 224. člena ZDR-1, glede pravice do solidarnostne pomoči, po kateri tudi delavcu, ki ni član reprezentativnega sindikata, ki je podpisnik tega aneksa, pripada za 20% višja solidarnostna pomoč in po kateri se upravičenost do solidarnostne pomoči za takega delavca presoja glede na to, ali njegova osnovna plača ne presega oziroma ne bi presegala 130 % minimalne plače.
trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - tožbeni zahtevek - višina denarne odškodnine - enotna odškodnina
Pri odmeri odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu se oškodovancu praviloma dosodi enotna odškodnina za vse nepremoženjske posledice, ki izvirajo iz tega naslova.
vodilni delavec - mandat - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zagovor delavca
ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve vodilnega delavca, vendar tega tudi ne izključuje. Zato je lahko pomembno, kako je nekdo postal vodilni delavec (z imenovanjem ali na drug način). Že prvi odstavek 74. člena ZDR-1 govori tudi o imenovanju vodilnega delavca v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi, to pa že predpostavlja tudi nasprotno dejanje – razrešitev v skladu z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Tudi v primerih, če to ni izrecno predvideno v zakonu ali aktu o ustanovitvi, delodajalec vodilne delavce lahko določi z aktom o imenovanju za mandatno obdobje in jih posledično (predhodno) razreši oziroma odpokliče (pred koncem mandata), posebno če so takšni delavci že predvideni v organizacijski strukturi družbe.
Ovire za razrešitev ne more predstavljati odsotnost jasnejših določb o postopkih in razlogih razrešitve. Tudi če primerjamo položaj teh delavcev s položajem poslovodnih oseb, ugotovimo, da tudi zanje razlogi za odpoklic niso vedno predvideni.
Sodišče druge stopnje dolžnost zagovora v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1 dejansko in izrecno povezalo le s tem, da tožnica ni bila zakonito razrešena s funkcije izvršilne direktorice uprave, torej s tem, da njena razrešitev pred iztekom mandata ni bila predvidena v njeni pogodbi o zaposlitvi. Ker pa to tolmačenje ni pravilno, in ker je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodilne delavke dejansko zgolj neposredna posledica razrešitve, revizijsko sodišče ne ugotavlja posebnih razlogov za to, da bi bilo treba tožnici še posebej omogočiti zagovor. Zato v danih okoliščinah od delodajalca ni bilo upravičeno pričakovati, da tožnici omogoči še poseben zagovor. Pri tem tudi posebej izpostavlja dejstvo, da v odsotnosti posebnih določb v pogodbi o zaposlitvi takšnemu vodilnemu delavcu po prenehanju mandata tako ali tako preneha pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca - zaradi poteka časa takšne pogodbe, in kar izhaja iz 77. člena ZDR-1 in prvega odstavka 79. člena ZDR-1, saj ostane zaposlen na prejšnjem delovnem mestu za nedoločen čas. To tudi pomeni, da posebnih potreb po zagovoru tudi sicer ne more biti, vprašanje pa je lahko, kako že samo te ugotovitve vplivajo na smotrnost in tudi zakonitost odpovedane pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - tehten razlog
Sodišče ima s toženo stranko sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev fizičnega varovanja. To pogodbeno razmerje med sodiščem in toženo stranko predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti. To pomeni, da je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku, v katerem pogodbena stranka nastopa kot tožena stranka, ne odloča krajevno pristojno sodišče.
Glede na odsotnost jasne in nedvoumne izjave o delnem umiku tožbe, tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva moralo razjasniti, ali gre v resnici za delni umik tožbe, če je na podlagi dejansko protislovnih navedb tožnika štelo, da je tožnik tožbo delno umaknil.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 115. člen ZDR-1.
predsednik uprave - odpoklic - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - reintegracija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odklonitev ponujene zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja
Glede na to, da je tožnik po odpoklicu s funkcije predsednika uprave tožene stranke odklonil ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, je imela tožena stranka v določbi drugega odstavka 17. člena pogodbe o zaposlitvi podlago, da delovno razmerje tožniku zaključi po poteku petnajstdnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Ob prenehanju delovnega razmerja tožnika je bil sklep o odpoklicu še vedno veljaven in je učinkoval. Zato na zakonitost prenehanja delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da je bil odpoklic kasneje ugotovljen za ničnega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - šikaniranje na delovnem mestu - trpinčenje - psihično nasilje
Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale. Drži, da ima nadrejeni delavec pravico in dolžnost nadzirati ter preverjati delo podrejenih, dodeljevati naloge, dajati navodila za njihovo izvedbo in podajati kritike, kadar je delo opravljeno neustrezno. Vendar pa mora pri tem ravnati na primeren način. Kritika se lahko nanaša samo na delo oziroma izdelek, ne pa na samo osebo delavca.
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da ničnost sklepa o odpoklicu predsednika uprave ne vpliva na zakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna;
- ali je v okoliščinah konkretnega primera presoja, da zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi izključuje odgovornost toženke za odškodninske zahtevke, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka v zvezi z odločanjem o zahtevku za plačilo sorazmernega dela bonitet in nagrade, ki bi mu šle za čas do prenehanja delovnega razmerja v letu 2012.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - veriženje pogodb - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas
Delodajalec krši določbo 55. člena ZDR-1, če (razen v izrecno navedenih primerih) sklene več zaporednih pogodbo o zaposlitvi za določen čas za isto delo za obdobje, daljše od dveh let. Ta določba pa delodajalca ne omejuje, da v primeru, če pride do začasno povečanega obsega dela (ali če gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, kar je navajala tožena stranka), sklene eno ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo z več delavci. Začasno povečan obseg dela namreč sam po sebi ne pomeni, da delodajalec za določeno delo potrebuje le enega delavca, temveč lahko začasno povečane potrebe po delu zahtevajo zaposlovanje večjega števila delavcev na istih ali različnih delih. Sklepanje teh pogodb o zaposlitvi za določen čas torej samo po sebi še ne pomeni kršitve drugega odstavka 55. člena ZDR-1. Če delodajalec v postopku dokaže, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavca, v zvezi s katerimi ta uveljavlja transformacijo tudi glede na zaposlovanje drugih delavcev, niso bile sklenjene z namenom zlorabe veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas, do transformacije ne pride.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - podružnica tuje pravne osebe - legitimacija - pobot - vzajemnost terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
– ali ima podružnica tuje pravne osebe kot tožena stranka v delovnem sporu legitimacijo za uveljavljanje procesnega ugovora pobota,
- ali je podan pogoj vzajemnosti terjatev za pobot terjatev, in sicer na eni strani terjatev delavca do delodajalca (podružnice pravne osebe) in na drugi strani terjatev delodajalca (matične družbe) do delavca,
- ali sta sodišči bistveno kršili določbe postopka v zvezi z razlogi za zavrnitev zaslišanja K. D. in v zvezi z obrazložitvijo razlogov oziroma pritožbenih razlogov za odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora v zvezi z neupravičeno uporabo poslovnih kartic Visa in plačila iz posebnega računa matične družbe v višini 15.500,00 EUR?
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - samostojni podjetnik - ožji družinski člani - razveza zakonske zveze - prepletanje poslovanja družbe in družinskih financ - posojilo - poneverba - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - dokazno breme - ocenjevanje dokazov
Po presoji Vrhovnega sodišča je glavna metodološka pomanjkljivost izpodbijane dokazne ocene odsotnost objektivne preverljivosti ugotovljenih dejstev, saj se ugotavljanje odločilnih dejstev v obravnavani zadevi lomi predvsem na zaupanju v (ne)verodostojnost povsem nasprotujočih se navedb strank in njune hčerke, ki pa ima očiten interes za uspeh določene stranke. V dosedanjem postopku ostale dokazne sledi izven sicer ozkega in zelo družinsko pogojenega konflikta, še niso bile ustrezno pretresene, kar bi omogočilo celovito analizo nasprotujočih si zatrjevanih dejstev, izven ozkega odnosa strank in njune hčerke, saj gre vendarle za delovnopravno vprašanje poslovanja toženca kot delodajalca, kar je ključno za sintezo pri ugotavljanju dejstev po predhodno opravljeni analizi.