pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - dokazno breme - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Tožnik je tožbo za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, vložil pravočasno, saj jo je vložil še v času trajanja zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (po neuspeli zahtevi za varstvo pravic, ki jo je naslovil na toženo stranko). V tožbi je upravičen navajati tudi dejstva v zvezi z (ne)zakonitostjo prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V zvezi s temi dejstvi in glede presoje zakonitosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas tožba ni nedopustna (in se ne zavrže kot prepozna).
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
zamudna sodba - vrnitev štipendije - zakonske zamudne obresti - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
O predlogu, ki ga podaja toženka v pritožbi zoper zamudno sodbo, s katero je bilo odločeno, da je dolžna vrniti neupravičeno prejete zneske štipendije, da bi svoj dolg poravnala z družbeno koristnim delom, sodišče ni pristojno za odločanje. O tem lahko odloči le tožnik oziroma je predmet dogovora med njim in toženko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - dokončna odločba - upravni spor - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, saj za njo ni bil podan utemeljen razlog, ker je bila dokončna odločitev tožene stranke, da se tožnik ne izvoli (ponovno) v naziv višji predavatelj, ki je bila razlog za odpoved, nezakonita (zoper to odločitev je tožnik v upravnem sporu uspel).
Za škodo, ki je nastala tožeči stranki (delodajalcu) v obliki inventurnega primanjkljaja, toženka ne more odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti zgolj zato, ker je bila poslovodja poslovne enote, v kateri je primanjkljaj nastal.
SPZ člen 72, 72/1. ZLPP člen 11, 13, 13/1. ZZLPPO člen 6, 48, 49, 50, 51.
skupna lastnina – nujno sosporništvo skupnih lastnikov – preoblikovanja družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb – izločitev napremičnine iz lastninskega preoblikovanja – predlog denacionalizacijskega upravičenca za izdajo začasne odredbe – izločitvena pravica – ugotovitev lastninske pravice
Po presoji sodišča druge stopnje razlaga določb 48. do 51. člena ZZLPPO ne omogoča drugačnega razumevanja načina privatizacije, kadar gre za stvari in pravice, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov in zavarovane s predlogi začasne odredbe, da je pogoj za izvedbo privatizacije pravnomočen zaključek denacionalizacijskega postopka.
To pomeni, da lastninsko pravico na sredstvih in delnicah v zvezi z denacionalizacijskimi postopki, zavarovanimi s predlogi za izdajo začasne odredbe, pridobi Slovenska razvojna družba oziroma tožeča stranka kot njena pravna naslednica, šele z zaključkom denacionalizacijskega postopka in samo, če je zahteva upravičencem pravnomočno zavrnjena ali zavržena.
Zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja. Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno uveljavljanje prve tovrstne škode. Tožena stranka je ugovarjala zastaranje s trditvijo, da je od škodnega dogodka preteklo že devet let, zato je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme o tem, kdaj je izvedela za povzročitelja in škodo.
Pri tožnici je sicer ugotovljena invalidnost, ker za svoje delo ni več zmožna, ni pa ugotovljena telesna okvara po veljavnem Sporazumu o seznamu telesnih okvar. Iz tega razloga njen zahtevek, da se odpravita odločbi toženca in da se ji prizna pravica do invalidnine, ni utemeljen.
ZSPJS člen 17, 17.a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2.
javni uslužbenec - ocena - zakonitost ocene - komisija za preizkus ocene
15-dnevni rok za sestavo komisije za preizkus ocene in 15-dnevni rok, ki ga ima komisija na voljo za opravo preizkusa ocene, sta procesna in instrukcijska roka, tako da dejstvo, da sta bila roka prekoračena, še ne pomeni, da je tožnikova zahteva po pridobitvi odlične ocene utemeljena.
Ker se delovna uspešnost javnih uslužbencev ugotavlja vsako leto posebej, na zakonitost ocene zelo dobro ne more vplivati okoliščina, da je bil tožnik pred tem petkrat zapored ocenjen z oceno odlično.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - vročanje - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je s svojim ravnanjem, ko kot voznik medkrajevnega avtobusa ni opravil predvidene vožnje, ne da bi za takšno ravnanje imel upravičen razlog, kršil dolžnost vestnega opravljanja dela in upoštevanja navodil delodajalca, tožena stranka pa je izgubila zaupanje vanj. Zato mu je (ker je bil že enkrat predhodno pisno opozorjen) utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
dedovanje - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obstoj darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogodbena volja strank
Preživljančevi nujni dediči lahko v primeru prikrajšanja nujnega deleža zahtevajo vrnitev tistega dela predmeta pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki predstavlja darilo in ki bi bil potreben za dopolnitev nujnega deleža.
ZDR člen 42, 130, 131. ZPP člen 251, 251/1, 287, 287/2.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom - odpoved pravici - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - dokazno breme - listine - sodni izvedenec
Delavec se plači (plačilu za delo) in regresu za letni dopust ne more odpovedati v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, saj gre za neodtujljivi pravici.
ZDR člen 42, 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 147. OZ člen 364. ZPP člen 7, 212, 315. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 26. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15.
plačilo za delo - neenakomerno razporejen delovni čas - zastaranje - dokazno breme - trditveno breme - vmesna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta
Ker tožnici viška ur, ki je nastal zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa, do prenehanja delovnega razmerja nista mogli kompenzirati s prostimi urami oziroma v obliki odsotnosti z dela, jima je tožena stranka dolžna izplačati odškodnino kot plačilo za opravljene ure oziroma kot nadomestilo v zameno za neizrabljeno pravico do odsotnosti z dela.
Naročilo tožene stranke za opravo revizije viška ur prvi tožnici ne pomeni posredne pripoznave dolga. Gre le za nalog, da se ugotovi stanje nekoriščenega viška ur iz preteklih let, ki ga ni mogoče šteti za jasno, nepogojno in določno izjavo o obstoju in višini dolga oziroma za posredno pripoznavo dolga, da bi prišlo do pretrganja zastaranja.
Pri presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da vrne neupravičeno prejete zneske štipendije, ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da se tožena stranka sedaj šola na drugi šoli in da se je zaposlila, saj iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - izdaja sodbe - pisna izdelava sodbe
Podana je kršitev določbe postopka, ki določa, da se sodba strankam vroči v 30ih dneh od dneva, ko je glavna obravnava končana, saj je sodišče prve stopnje vročalo sodbo strankam po več kot petih mesecih. Vendar navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, s katero je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je utrpela v delovni nesreči.
Ker je bila tožba (z enakim tožbenim zahtevkom) v drugi zadevi vložena še pred pravnomočnostjo sodbe na podlagi pripoznave, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnici delovno razmerje pri drugem delodajalcu zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonito prenehalo, tožba v obravnavani zadevi pa po pravnomočni razveljavitvi omenjene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vložitve nove tožbe (kljub istovetnosti tožbenega zahtevka s tožbenim zahtevkom v drugi zadevi) ni mogoče opredeliti kot zlorabo pravic, zaradi katere bi morala tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka, nastale v tem individualnem delovnem sporu.
vrnitev v prejšnje stanje - izostanek z naroka - opravičljiv razlog
Sodišče prve stopnje je utemeljeno ugodilo predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo, saj je tožnik zamudil le za 3 minute, zgolj zaradi neusklajenosti časa na njegovi uri s sodno uro.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rok - reparacija - reintegracija - stroški postopka - ZOdvT
V obravnavani zadevi kljub nezakoniti redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni podlage za ugoditev reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku topžnika, ker je bil tožnik tudi po vročitvi navedene odpovedi še nadalje zaposlen pri toženi stranki, delovno razmerje pa mu je prenehalo kasneje zaradi izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi.
Ker je vložnik sodišču posredoval vlogo v tujem jeziku, ga je sodišče prve stopnje pravilno pozvalo, da vlogo popravi tako, da jo prevede v slovenski jezik, ter da naj hkrati predloži vlogo v dveh izvodih skupaj z izpodbijano odločbo. Hkrati je vložnika opozorilo, da bo v nasprotnem primeru vlogo zavrglo. Ker vložnik v danem roku vloge ni popravil oziroma dopolnil, kot mu je bilo naloženo, je sodišče prve stopnje vlogo utemeljeno kot nepopolno in s tem nesposobno za obravnavanje zavrglo.