sklep o umiku postopka - stroški postopka - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sprememba delodajalca
Pri zahtevku iz naslova spremembe delodajalca (zoper delodajalca prenosnika in prevzemnika) gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid spora. Razširitev tožbe na drugega delodajalca ne pomeni zlorabe pravic delavca, zaradi katerih bi bil dolžan povrniti stroške delodajalcu.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločilo, da je dolžna tožena stranka povrniti tožnikove utemeljeno priglašene stroške postopka. Tožnik je zahtevo za povrnitev stroškov podal pravočasno, to je v roku 15 dni od prejema zamudne sodbe, s katero je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku ugodilo izven glavne obravnave.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je navedena pravno relevantna dejstva sodišče prve stopnje lahko ugotovilo le iz k tožbi priloženih dokazov. Predložene listine oziroma drugi dokazni predlogi, ki jih poda tožeča stranka v tožbi, pa ne morejo nadomestiti trditvene podlage tožbe, iz katere se preverja utemeljenost postavljenega zahtevka.
Tožnik je vložil tožbo za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim je zavrnila preizkus ocene delovne uspešnosti. Med postopkom je podal umik tožbe. Ker je tožena stranka v umik tožbe privolila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o ustavitvi postopka. Prav tako utemeljeno je tožniku naložilo povračilo (utemeljeno priglašenih) stroškov postopka tožene stranke.
stranke postopka - sodna določitev meje - lastninske tožba - velikost spornega vmesnega prostora
V nepravdnem postopku za ureditev meje sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Meja je sporna predvsem takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte. Če potek meje ni sporen, temveč je sporno le lastništvo na delu zemljišča, gre za lastninski spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
Velikost spornega vmesnega prostora tudi ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali lastninski spor.
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/2.
vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja izpolnitve – trditvena podlaga - pravica do izjave – dokazno breme
Tožena stranka, ki je bila na naroku navzoča po pooblaščencu, ni podala ugovora kršitve določb ZPP, ker ji bo zaradi nepreložitve naroka, na katerem bi se lahko o odgovoru izjavila, vzeta pravica do izjave. Na nezakonito postopanje, ker ji odgovor Z. ni bil dan v izjavo in ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja, se sklicuje šele v pritožbi, pri tem pa ne pojasni, zakaj kršitev ni uveljavljala že na naroku za glavno obravnavo. Zato kršitve določb ZPP, ki jo uveljavlja šele v pritožbi, pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
razmerja med starši in otroci – znižanje preživnine – spremenjene razmere – porazdelitev preživninskega bremena
Pogoj za utemeljenost zahtevka na znižanje preživnine je sprememba okoliščin bodisi na strani otroka, očeta ali matere. Kriterije za določanje višine preživninske obveznosti staršev predstavljajo določbe 129., 129.a ZZZDR, ki urejajo razmerje med roditeljema pri porazdelitvi preživninskega bremena.
ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/3, 88/6, 96.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je namreč navedla, da je bila odpoved podana prepozno in iz neutemeljenega razloga, da tožena stranka ni izdelala programa reševanja presežnih delavcev (čeprav je šlo za večje število delavcev) in da ni preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati oziroma prekvalificirati.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – navedba pravne podlage – pravica do izjave
V postopku o gospodarskih sporih majhne vrednosti obsega obrazložitev sodbe samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katera stranke opirajo zahtevke, pravni pouk pa pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdana le, če stranka v osmih dneh napove pritožbo. Zoper takšno sodbo se lahko pritoži le stranka, ki je napovedala pritožbo. Napoved pritožbe je torej procesna predpostavka za njeno dovoljenost.
Izostanek navedbe predpisov pomeni procesno kršitev, ki pa običajno ni bistvena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062790
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3.
odstop od pogodbe – fiksna pogodba – dodatni rok za izpolnitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - poplačilo terjatve
Kršitve po 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (tim. protispisnost) sodišče prve stopnje ni storilo, saj nikjer v razlogih izpodbijane sodbe ni nasprotja med povzetim in dejansko navedenim.
Tudi če rok ni bistvena sestavina pogodbe, je pogodba po samem zakonu razdrta, če dâ upnik dolžniku za izpolnitev dodatni rok, pa dolžnik tudi v tem roku obveznosti ne izpolni.
priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - originarna pridobitev lastninske pravice - zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - vknjižba
Tudi če ne bi prišlo do lastninjenja, je glede na dejstvo, da ima tožnica sporni del nepremičnine ves čas v posesti, da ima za to posest pravni naslov, da je med strankama nesporno, da izvršuje takšno posest od 14.8.1991, da je glede na zaključek sodišča prve stopnje ovira za priposestvovanje iz 29. člena ZTLR odpadla najkasneje z uveljavitvijo Ustave RS 28.12.1991, da je bila dobroverna in da je desetletni rok za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem potekel že pred uveljavitvijo SPZ, je utemeljeno zahtevala ugotovitev lastninske pravice na navedenem deležu obravnavane nepremičnine pridobljene s priposestvovanjem.
Tožnica ni izvajala pridobitve lastninske pravice iz pravice tožencev oziroma derivativno (podlaga njenega zahtevka ni pravni posel s toženci), zato ne potrebuje njihovega razpolagalnega dejanja. Lastninsko pravico je pridobila neodvisno od njih originarno s priposestvovanjem (ali z lastninjenjem) v trenutku, ko so se zanj stekli vsi pogoji, zato bo do vknjižbe prišlo na podlagi te sodbe.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 191, 191/1.
začasna odredba - ugovor - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Ravnanje, ki je bilo tožniku očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predstavlja tudi naklepoma storjeno hujšo kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč podana tako na podlagi 1. kot 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, zato niti ni bistveno, ali so v očitani kršitvi podani vsi znaki kaznivega dejanja nasilja v družini. Že na podlagi tega dejstva je treba šteti, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve.
Dejstvo dveh zahtevkov v dveh ločenih postopkih sodi v sfero tožene stranke, ki je oba zahtevka tudi vložila in bi se ob tem morala zavedati možnosti, da bo odločitev v enem izmed postopkov napravila odločanje v drugem postopku za odvečno in bo torej tožeča stranka morala nositi stroškovne posledice svoje odločitve.
Opustitev zavarovanca tožene stranke, ker ni počistil razsutega tovora (zdroba) z razkladalne rampe, hkrati pa ni z ustreznimi znaki opozoril na pretečo nevarnost, predstavlja protipravno ravnanje.
OZ člen 6, 6/2, 8, 10, 883, 883/1, 883/2, 884, 885, 887, 890, 893, 893/1, 903, 903/3, 903/4, 905. ZPP člen 11, 200, 201, 201/1, 212, 286.b, 314, 314/1, 316, 316/1, 451, 452, 458, 458/1. ZVPot člen 38, 38/1, 38/1-2.
pogodba o organiziranju potovanja – zahtevek za znižanje cene - delna sodba na podlagi pripoznave – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti – stranska intervencija – potrdilo o potovanju – ugovor aktivne legitimacije – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - odmera pravdnih stroškov
V kolikor stranski intervenient zaradi učinkovanja drugih procesnih določb (prvi odstavek 201. člena, 451. člen ter 452. člen ZPP) svojih trditev in predlaganih dokazov ni mogel uveljaviti kot pravočasnih, o kršitvi pravice do izjave že pojmovno ne more biti govora.
Bistvo organiziranja potovanja se izčrpa v integraciji številnih uslug s pomočjo predhodne organizacije in določitvi enotne cene. Kavza sklenjenega pravnega posla je z gledišča potnika le potovanje, ki ustreza njegovim interesom in pojasnjuje razlog njegove obveze, to je plačila cene ponujenih storitev. Če so storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno ali nekvalitetno, lahko potnik na osnovi zgoraj citiranih zakonskih določil zahteva sorazmerno znižanje cene, če obseg in kakovost opravljenih storitev graja v zakonsko določenih rokih, organizator potovanja pa se mora ne glede na krivdo zadovoljiti s plačilom, ki ustreza njegovi manjvredni izpolnitvi. Znižanje cene predstavlja posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti. Škodo v tem primeru predstavlja razlika med vrednostjo storitve, ki bi morala biti opravljena, ter manjvredno storitvijo z napako, ki je ugotovljena tudi v obravnavanem primeru. Že ta utemeljuje zahtevek za sorazmerno znižanje cene po določilu 893. člena OZ in ga potnik uveljavi neodvisno od vprašanja, ali mu je zaradi neustrezno izvedenih storitev nastala kakšna nadaljnja škoda. Odstopno upravičenje je opcija potnika, ki jo lahko realizira, v kolikor presodi, da zaradi spremembe programa potovanja z izvršitvijo v tej povezavi sklenjene pogodbe ne more doseči namena, zaradi katerega je bila sklenjena. Če tožeča stranka te pravice ni uveljavila, ker je zaupala in upravičeno pričakovala, da bo njenim željam in zahtevam kljub vsemu ugodeno, pa se kasneje izkaže, da so bile storitve iz pogodbe o organiziranju potovanja opravljene nepopolno in nekvalitetno, za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za znižanje cene po prvem odstavku 893. člena OZ ne more biti prikrajšana. Ker ob dogovorjeni pavšalni ceni ni mogoče razbrati, koliko so znašale cene posameznih storitev (na primer prevoz, nočitev), teh vrednostnih razmerij pa tožena stranka oziroma stranski intervenient nista ne zatrjevala ne dokazovala, je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene pomanjkljivosti manjvrednost zagotovljene storitve lahko ocenilo v skupnem znesku.
Ugovor aktivne legitimacije je ugovor materialnega prava, zato ga prekluzija, ki sicer velja za navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne zadene, vendar pa morajo biti dejstva in dokazi, potrebni za presojanje utemeljenosti takega ugovora, podani pravočasno.
Skladno s stališči pravne doktrine je subjekt stroškovnega zahtevka lahko tudi stranski intervenient, vendar je lahko le upravičenec, ne pa tudi zavezanec za povračilo pravdnih stroškov.
Šele v pritožbi tožnica pojasni, da njeno aktivo predstavljajo povsem neunovčljive in neizterljive terjatve. Ker gre za trditve, ki bi jih tožnica morala podati že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, jih pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne more več upoštevati.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VSL0071860
OZ člen 255. ZD člen 220. ZZZDR člen 51.
izpodbijane dolžnikovih pravnih dejanj – sklep o dedovanju – lastninska pravica – uveljavljanje lastninske pravice
Po 220. členu ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar lahko te kljub temu v pravdnem postopku uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR (skupno premoženje)
Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza, nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem ustrezno substanciranje svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten.
ugovor tretjega – domneva umika – plačilo sodne takse
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tretja v postavljenem roku 8 dni ni plačala sodne takse za postopek o ugovoru tretjega, je napačna, saj je tretja s pritožbenimi navedbami in priloženim dokazom uspela izkazati, da je navedeno sodno takso pravočasno plačala na blagajni sodišča.
renta – stroški zdravljenja nastali pred vložitvijo tožbe – valorizacija rente
Nobenega dvoma ni, da ima oškodovanec pravico zahtevati povračilo škode, ki je po svoji vsebini zajeta z rento (za tujo pomoč, nakup pripomočkov, mazil...), a je nastala pred vložitvijo tožbe, vendar mora za povračilo teh stroškov postaviti ustrezen zahtevek za povračilo pretekle škode, katere višina ni odmerjena v povprečnem mesečnem znesku. Zapadlost te škode namreč ne more biti mesečno podana, pač pa se zapadlost in zamuda in s tem pravica do zakonskih zamudnih obresti ugotavlja od vsakega posameznega nastanka stroška in s tem škode.
Pri prisoji rente valorizacije ni, saj se rast življenjskih stroškov ter sprememba kupne moči denarja lahko korigira z zahtevkom za spremembo rente zaradi spremenjenih okoliščin po 175. členu OZ.