oprostitev plačila sodne takse – ponoven predlog – nastanek taksne obveznosti – učinek sklepa o oprostitvi plačila taks
Tožeča stranka je res že skupaj s tožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa je bilo o njem pravnomočno odločeno s sklepom VIII Pg 4963/2011-3 z dne 12. 12. 2011. Predlog, ki ga je vložila dne 01. 02. 2012, predstavlja nov predlog. Zato je za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi plačila taks odločilno, kdaj je bil vložen ta. Ker je taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek nastala ob vložitvi tožbe, to je dne 22. 11. 2011, nov predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je bil vložen dne 01. 02. 2012, se odločitev prvostopenjskega sodišča, da je predlog prepozen, izkaže kot pravilna.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0068666
ZZVZZ člen 62c, 62c-4.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju – obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071345
ZDen člen 72, 72/2, 67, 67/3, 88, 88/1, 88/2. OZ člen 198, 299. ZPP člen 191, 253.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – aktivna legitimacija skrbnika za poseben primer – višina koristi – neprofitna najemnina – profitna najemnina- nečista denarna terjatev – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – izvedensko mnenje – dopolnitev izvedenskega mnenja – pravica do izjave – pisnost mnenja
Prvi tožnik je bil vsem štirim denacionalizacijskim upravičencem postavljen kot skrbnik za poseben primer v denacionalizacijskem postopku na podlagi 67. člena ZDen. Aktivna legitimacija prvega tožnika za vložitev tožbe kot skrbnika za poseben primer v imenu pokojnih denacionalizacijskih upravičencev, ni podana. Pokojna denacionalizacijska upravičenca namreč pravde ne moreta začeti, prav tako pa je v njunem imenu ne more začeti kdo drug. Od smrti dalje namreč fizične osebe ni več, zato ne more biti več subjekt procesnih pravic. Tožeča stranka se zato na določilo 211. člena ZZZDR o skrbniku za poseben primer sklicuje neutemeljeno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – neobrazložen ugovor – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovorne trditve
Iz obrazloženega ugovora morajo izhajati pravno pomembne trditve in dokazi, s katerimi dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve oziroma njeno višino. Glede navedenih računov dolžnik ni zanikal poslovnega razmerja z upnikom ter ne trdi, da zaračunanega blaga oziroma storitev ni naročil ali da mu le to ni bilo dobavljeno oziroma da storitev ni bila opravljena. Trdi le, da mu je zaradi upnika nastala ogromna poslovna škoda ter da se je upnik strinjal, da se dolg odplača sukcesivno, po zmožnostih. Takšne trditve dolžnika pa so tudi po presoji sodišča druge stopnje presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti.
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da je tožnik namerno zapeljal s ceste. To pomeni, da je prometno nesrečo uprizoril. Tako ne gre za zavarovalni primer (dogodek, ki je neodvisen od volje pogodbenikov), zato tožena stranka ni dolžna izplačati zavarovalnine po 943. členu OZ.
Okoliščine, da je bil zoper tožnika odrejen pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti, ki je temelj na ugotovitvah, da je bil tožnik že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in da je v preteklosti grozil kriminalistom in sodnici s fizičnim obračunom in likvidacijo, ne predstavljajo podlage za sklep, da je tožnik s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil odvzem prostosti.
Četudi je bil tožnik pred obravnavanim odvzemom prostosti večkrat na prestajanju zaporne kazni, za več kot deset mesecev trajajoč pripor ni mogoče reči, da gre za tako zanemarljiv poseg, da ne utemeljuje prisoje denarne odškodnine.
Tožeča stranka je s tožbo na podlagi določbe 57. člena ZZZDR kot upnica prvega toženca zahtevala ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje toženih strank in da znaša delež vsake od strank eno polovico. V nadaljevanju je zahtevala izdajo začasne odredbe, to je prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet tožbenega zahtevka. V konkretnem primeru ob opisanem ne gre za regulacijsko začasno odredbo, saj njen namen ni regulacija razmerij med strankami, temveč za zavarovalno začasno odredbo, katere namen je zavarovanje: na podlagi upravičenja iz 57. člena ZZZDR v izvršilnem postopku za realizacijo denarne terjatve do prvega toženca zagotoviti predmet izvršbe, to je delež na skupnem premoženju.
Glede na postavljene zahtevke in zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb poStanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe Trg revolucije 9, kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe.
URS člen 35, 39. OZ člen 134, 183. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2,272/2-1.
regulacijska začasna odredba – test reverzibilnosti – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – denarna odškodnina pravni osebi – svoboda izražanja
Tožena stranka je medij, katerega poslanstvo je objavljanje informacij v realnem času (tj. v času, ko so informacije aktualne), zato bi izdaja začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožeča stranka, nesorazmerno posegla v pravice tožene stranke do svobode izražanja, pri čemer prejšnjega stanja ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka nikakor ne bi bilo mogoče več vzpostaviti.
prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po roku za prijavo terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po roku za prijavo terjatev veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pritožnik tako nima pravice prerekati terjatve drugih upnikov, ki so bile vsebovane v že pred tem objavljenem seznamu preizkušenih terjatev in v že pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 13. ZPP člen 12, 108, 108/4, 168. ZNP člen 37.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določbe ZST-1 je treba razlagati na način, da lahko stranka predlaga oprostitev tudi še(le) potem, ko jo je sodišče obvestilo o taksni obveznosti, pri čemer pa praksa sodišč res ni enotna.
vrnitev darila v zapuščino – navajanje novih dejstev v zapuščinskem postopku – novote v pritožbi – uveljavljanje dedne pravice v pritožbi
Vprašanje prekluzije navajanja novih dejstev je v zapuščinskem postopku urejeno drugače (165. člen ZD), kar pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tiste novote v pritožbi, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.
Določba 105. člena OZ ureja posledice neizpolnitve obveznosti, kjer čas ni bistven element obveznosti. Gre za pogodbe, ki nimajo elementov fiksnosti. Kadar čas izpolnitve ni bistven element obveznosti, avtomatična razveza pogodbe ne pride v poštev, saj ni mogoče v naprej določiti, kakšni so interesi pogodbi zveste stranke. Če obveznost ni izpolnjena, ima lahko pogodbi zvesta stranka izpolnitveni interes ali interes, da pride do prenehanja pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005109
ZVPot člen 37.c.
jamčevanje za stvarne napake – zahtevek na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine – zahtevek za znižanje kupnine – oblikovalno upravičenje – kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega – oblikovalna sodba – ugotovitvena tožba – nesklepčnost tožbe
Ureditev jamčevanja za stvarne napake po ZVPot je v razmerju do Obligacijskega zakonika specialna, vendar ne ureja vseh vidikov uveljavljanja tovrstnih zahtevkov. Način, kako uveljaviti jamčevalne zahtevke, v ZVPot ni urejen, zato je potrebno uporabiti določbe OZ. Pri zahtevku na vrnitev sorazmernega dela plačane kupnine gre dejansko za zahtevek na znižanje kupnine, kar pomeni, da ima potrošnik oblikovalno upravičenje, da zahteva znižanje kupnine in šele nato kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega. Oblikovalno upravičenje za znižanje kupnine pa lahko doseže le z oblikovalno sodbo, s katero bi od sodišča dosegel spremembo sicer veljavne in zavezujoče pogodbe, tako da bi sodišče določilo nižjo kupnino.
Namen uveljavitve zakonske domneve obstoja nevarnosti iz 1. alineje 1. točke 258. člena ZIZ je bil zgolj v sankcioniranju vsebinsko praznih in pavšalnih dolžnikovih ugovorov. Za takšno situacijo ne gre, kadar dolžnik daje razmerju z upnikom drugačno vsebino in to argumentirano obrazloži.
URS člen 125. ZSZ člen 50. ZVO člen 21, 21/4. ZVO-1 člen 164.
zakonitost podzakonskih predpisov - exceptio illegalis - zavezanec za plačilo koncesnine - lastnik koncesionarja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča
Zavezanec za plačilo koncesnine je le koncesionar. Ne obstoji zakonska podlaga za naložitev kakršne koli obveznosti s koncesijskim aktom tretji osebi, ki ni udeleženec koncesijskega razmerja, pa četudi je tožena stranka edini lastnik koncesionarja
Uveljavitev pravila „exceptio illegalis“ potrjuje, da so sodniki vezani tudi na podzakonske predpise, vendar le pod pogojem, da so ti ustavni in zakoniti.