navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov – prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov – materialno procesno vodstvo
Sodišče je materialno-procesno vodstvo dolžno opraviti, če je strankina trditev ali dokazna ponudba pomanjkljiva. Gre za to, da sodišče stranki pomaga, da dopolni posamezne navedbe o pomembnih dejstvih in dopolni posamezna dokazila. Nedopustno pa je, da je sodišče stranki dopustilo, da je v določenem roku po prvem naroku vlogo dopolnila in to tudi z dokazi, na katere se do konca glavne obravnave sploh ni sklicevala.
ZDR člen 6.a, 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da bi imela kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja hujše posledice za delodajalca, ampak le, da delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
ZD člen 163, 173, 173/1, 213, 213/1, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-4.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – spor o dejstvih – obseg zapuščine – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – tožba v pravdnem postopku
Po 221. členu ZD se naknadno najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju le, če dediči zanesljivo izkažejo, da tako premoženje obstaja in če med njimi obstaja soglasje, da določeno premoženje sodi v zapuščino. Če soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine med njimi ni, ni pogojev za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niti za prekinitev postopka po 212. členu ne. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
V sodni praksi ni bilo sporno, da velja 15. dnevni rok za priglasitev pravdnih stroškov v primeru, ko tožena stranka ni bila predhodno obveščena o umiku in je bila o tem obveščena šele s prejemom sklepa o umiku, ni pa nobenega pravnega zadržka, da sodišče hkrati z umikom odloči tudi o pravdnih stroških.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe
Iz zemljiškoknjižnega predloga je razvidno, da je predlagatelj pri spornih nepremičninah predlagal vpis svoje lastninske pravice na podlagi sodbe in ne na podlagi 64. člena ZSpo. Utemeljene so torej navedbe, da je bila lastninska pravica na predlagatelja vpisana na podlagi sodbe, v kateri ta pravica ni bila ugotovljena, saj je bilo odločeno le o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
predlog za izvršbo – firma pravne osebe – označba pravne osebe – predlog za odlog izvršbe – težko nadomestljiva škoda – izvršba na nepremičnine – realizacija izvršbe – pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice – izredno pravno sredstvo
Izvršilni naslov, ki vsebuje napako pri zapisu imena strank, ni absolutno ničen, ampak je to napako mogoče kasneje odpraviti tudi v izvršilnem postopku. Minimalne napake lahko sodišče ob nesporni identiteti preprosto celo prezre, zgolj pomanjkanje pomišljaja v firmi pravne osebe ne more vplivati na nesporno identiteto stranke.
Pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice ne pomeni izrednega pravnega sredstva v smislu prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi upravičeval odlog izvršbe. Izredna pravna sredstva izrecno določa ZPP v členih od 367. do 401.
Težko nadomestljiva škoda je taka škoda, ki presega tisto, ki je zajeta že v realizaciji izvršbe.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršba na premičnine
Res je sprejeto stališče, da nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej da so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj. Prav tako ne gre absolutno in brez pridržkov enačiti kriterijev glede izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru, ko se izvršba nanaša na prodajo nepremičnine, na kateri tretji uveljavlja kakšno svojo pravico, s prodajo premičnih stvari, ki jih je sicer mogoče nadomestiti.
male glasbene pravice – avtorski honorar – veljavnost Pravilnika – civilna kazen – valorizacija
Glede na to, da postavka bruto honorar avtorja za izračun honorarja tožnika ni bila nujno potrebna, poleg tega pa je tožena stranka tožečo stranko, ki je enostransko odpovedala dotedanjo pogodbo, pozivala na izstavitev pravilnih računov na podlagi Pravilnika iz leta 1998, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da okoliščine primera izreka civilne kazni ne utemeljujejo.
ZNP člen 35, 35/1, 146. OT tarifna številka 23/1c.
umik predloga za določitev nujne poti – stroški postopka – postopek za določitev nujne poti
Postopek za določitev nujne poti se vodi izključno v interesu predlagatelja, zato mora ta v celoti trpeti skupne stroške, poleg tega pa je dolžan povrniti stroške drugim udeležencem, ki so jim nastali v zvezi s postopkom. Razlog, zakaj je prišlo do umika predloga, je v konkretnem primeru z vidika odločitve o povrnitvi stroškov popolnoma irelevanten.
sposobnost za razsojanje – ničnost – poslovna sposobnost – neobstoječa pogodba
Na podlagi ugotovitve, da tožnica v času sklepanja sporne pogodbe ni bila sposobna za razsojanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba neobstoječa oziroma nična. Sposobnost za razsojanje je namreč izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - poslovni naslov
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil družbi na poslovni naslov, vpisan v sodni register, dne 15. 02. 2012, vročen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o izbrisu iz sodnega registra, Srg 2012/4266-7 z dne 30. 01. 2012, kar dokazuje podpisana vročilnica za ta sklep. To potrjuje trditve družbe, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, sprejema uradne pošiljke.
Procesna dejanja in osebne okoliščine upnika, ki je že dvakrat zapored kupil dolžnikovi nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino zanju, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka izvršilnega postopka.
Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca.
novo izvršilno sredstvo – ugovor – izvršba na nepremičnine – načelo sorazmernosti
Izvršilna sredstva oziroma predmete izbere upnik kot gospodar postopka, veljavna zakonodaja pa ne vsebuje nobene določbe o omejitvi možnosti izvršbe na nepremičnine glede na vrednost vtoževane terjatve v smislu, da bi bil določen minimum višine terjatve, pri kateri bi upnik lahko predlagal izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ali da bi upnik moral predhodno poizkusiti s kakšnim za dolžnika manj obremenjujočim izvršilnim sredstvom. Načelo sorazmernosti, na katerega se dolžnica sklicuje tudi v pritožbi, je v izvršbi zato varovano na drug način, in sicer z možnostjo dolžnika, da predlaga, naj sodišče določi za izvršbo drugo sredstvo oziroma predmet izvršbe namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, ob tem pa mora verjetno izkazati, da bo na ta način terjatev poplačana.
odškodninska odgovornost – padec na mokrih in spolzkih tleh – opustitev čiščenja – sklepčnost tožbe – premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka – zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo – višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Na podlagi ugotovitev, da so bila tla okrog vozička zaradi polite pijače pogosto mokra in posledično spolzka, da je bila zaradi tega nasploh, sploh pa v danem okolju, kjer se gibljejo tako starejši, manj okretni ljudje v oskrbi toženkinega zavarovanca, kot tudi zunanji obiskovalci, povečana nevarnost za poškodovanje, in da je bilo tveganje za nastanek poškodb možno zmanjšati že z nezahtevnimi in stroškovno sprejemljivimi ukrepi, je zavzeto stališče izpodbijane sodbe, da je bil toženkin zavarovanec dolžan poskrbeti za ustrezne ukrepe za preprečitev oziroma zmanjšanje te nevarnosti, pa teh ni izkazal in je zato odškodninsko odgovoren za škodo zaradi padca na takih tleh, pravilno.
Stališče izpodbijane sodbe, da zamudne obresti od odškodnine za premoženjsko škodo ne gredo od zapadlosti zahtevka, marveč od nastanka zamude, in da je za nastanek zamude potrebna zahteva za plačilo obveznosti, je pravilno.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – leasing avtomobila - trditveno in dokazno breme
V sporu, kolikšen je delež vsakega od zakoncev (ali izvenzakonskih partnerjev) na skupnem premoženju, sodišče na podlagi 59. člena ZZZDR poleg njunega dohodka, res upošteva tudi druge okoliščine, kot so na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja, vendar le, če pravdni stranki takšne okoliščine (pravočasno) zatrjujeta. Pritožnik prvič v pritožbi navaja, da je tožnico vozil v službo in domov, kar bi lahko bila ena od upoštevnih okoliščin, vendar pa takšna navedba predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto. Enako velja za trditev, da tožnica doma ni nič delala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0068666
ZZVZZ člen 62c, 62c-4.
pogodba o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – odpoved pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju – prenehanje statusa zavarovane osebe v obveznem zavarovanju – obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi
Prenehanje delovnega razmerja nima nikakršnega vpliva na pogodbeno razmerje med tožencem in tožečo stranko, ki se nanaša na sklenitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvestilo zavarovalnici o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zato ne pomeni hkrati tudi odpovedi pogodbenega razmerja z zavarovalnico oziroma ne pomeni odpovedi pogodbe o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju.