ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
ZPP člen 180, 181, 181/1,3. ZEN člen 3, 6, 28, 35. SPZ člen 11, 42, 92, 92/3, 98, 98/3, 99, 99/3.
ugotovitveni zahtevek - sklepčnost tožbe
Sklepčnost tožbe je materialnopravna in ne procesnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka. Bistveni element sklepčnosti tožbe je, da je tožbeni zahtevek logično povezan s tožbenimi trditvami.
Oblikovanje ugotovitvenega zahtevka z zahtevo, da toženci priznajo obstoj pravice oz. pravnega razmerja kot ostanek nekdanje, sicer dolgoletno uveljavljane sodne prakse, sodna praksa (še) dopušča. Ugotovitvena sodba nima učinkov izvršljivosti, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o neizvršljivosti tožbenega zahtevka.
Določbe ZEN ne dopuščajo upravnega postopka ureditve te meje. Zato tožba, s katero tožeča stranka (ob navajanjih, da sodni postopek ureditve te meje že teče) od tožene stranke zahteva dovolitev dokončne ureditve meje pri geodetski upravi na podlagi po geodetskem podjetju opravljene mejne obravnave, ni sklepčna.
Tudi v stvarnem pravu sta priposestovanje in zastaranje različna pravna instituta. Pretrganje zastaranja ni institut stvarnega prava.
ZZZPB člen 17.c, 17.c/1, 70. Pravilnik o natančnejših pravilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o določitvi časa prenehanja in znižanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti člen 5, 6, 8, 10.
evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence - svetovalni razgovor - zdravniško opravičilo
Tožena stranka je tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb, saj se ni javil na svetovalni razgovor. Na navedeno ne vpliva dejstvo (ki ga zatrjuje tožnik), da je zbolel in da je skušal o tem toženo stranko obvestiti preko telefona, saj telefonski klic, na katerega se nihče ne javi, ne predstavlja opravičila za izostanek s svetovalnega razgovora.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - odpovedni rok - bolniški stalež - krajši delovni čas
Če je delavec ob izreku odpovednega roka, ki je določen za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, začasno nezmožen za delo, mu delovno razmerje preneha šele, ko postane zmožen za delo, pa četudi le za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
Grožnja s strani tožene stranke, da bo tožniku v delovno knjižico vpisala, da je bil na delu vinjen, pri tožniku ni mogla povzročiti utemeljenega strahu, zaradi katerega bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal, neveljavna (izpodbojna).
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da je tožnik namerno zapeljal s ceste. To pomeni, da je prometno nesrečo uprizoril. Tako ne gre za zavarovalni primer (dogodek, ki je neodvisen od volje pogodbenikov), zato tožena stranka ni dolžna izplačati zavarovalnine po 943. členu OZ.
napotitev na pravdo – spor o dejstvih – dedna odpravljenost
Dedna odpravljenost je pravni pojem. Dokler stranke sploh ne navajajo dejstev, od katerih je odvisno, ali je posamezen nujni dedič že dedno odpravljen, med njimi spora o dejstvih, ki bi terjali napotitev na pravdo, ne more biti.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda – izvršba na premičnine
Res je sprejeto stališče, da nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo utrpel tretji, ni mogoče enačiti s tisto, ki jo utrpi dolžnik, torej da so glede presoje tega pogoja za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj. Prav tako ne gre absolutno in brez pridržkov enačiti kriterijev glede izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru, ko se izvršba nanaša na prodajo nepremičnine, na kateri tretji uveljavlja kakšno svojo pravico, s prodajo premičnih stvari, ki jih je sicer mogoče nadomestiti.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - stroški izvršilnih dejanj - dokaz z izvedencem - nov dokazni predlog - založitev predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja
Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova.
Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je zato šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to upnik, ki je v izvršilnem postopku dolžan plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj.
V sodni praksi ni bilo sporno, da velja 15. dnevni rok za priglasitev pravdnih stroškov v primeru, ko tožena stranka ni bila predhodno obveščena o umiku in je bila o tem obveščena šele s prejemom sklepa o umiku, ni pa nobenega pravnega zadržka, da sodišče hkrati z umikom odloči tudi o pravdnih stroških.
nepremoženjska škoda – odmera odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnino prsnega koša, kolena in hrbta, poškodbo gležnja ter zvin vratne hrbtenice. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 1.300,00 EUR, kar predstavlja približno 1,3-kratnik mesečne povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ker je sodišče ugotovilo, da začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni bilo posebno intenzivno, niti trajno, je takšne okoliščine pravilno upoštevalo v okviru prisoje odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
sposobnost za razsojanje – ničnost – poslovna sposobnost – neobstoječa pogodba
Na podlagi ugotovitve, da tožnica v času sklepanja sporne pogodbe ni bila sposobna za razsojanje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba neobstoječa oziroma nična. Sposobnost za razsojanje je namreč izhodišče (podstat) poslovne sposobnosti in je prav tako kot poslovna sposobnost predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe.
ZIZ člen 240, 240/1. ZDavP-2 člen 113, 208, 208/2.
zavarovanje davčne terjatve – zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika – predlog za zavarovanje – davčna izvršba na dolžnikov delež v družbi – sredstvo zavarovanja
ZDavP-2 daje podlago za zavarovanje z zastavno pravico tudi na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi, za takšno zavarovanje pa se uporabljajo določbe ZIZ.
stroški postopka – delni uspeh - uspeh po temelju in po višini – vrednotenje uspeha v pravdi – odškodninska pravda
Princip ugotavljanja uspeha stranke v pravdi, ločeno glede temelja in ločeno glede višine odškodnine, je sprejemljiv v tistih primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
ZFPPod člen 27, 27/5. ZGD člen 394, 394/2. SPZ člen 137, 153.
hipotekarna tožba – prenehanje zavarovane terjatve – osebni dolžnik – izbris osebnega dolžnika iz sodnega registra – potek enoletnega roka za uveljavljanje terjatve – zastavna pravica na nepremičninah – hipoteka – akcesornost hipoteke – prenehanje hipoteke
Če preneha zavarovana terjatev, preneha tudi hipoteka. V tem primeru je treba zahtevek iz hipotekarne tožbe zavrniti, čeprav hipoteka formalno še obstaja, saj materialne podlage za obstoj hipoteke ni več.
SODNI REGISTER – STATUSNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057010
ZFPPIPP člen 440, 441, 430, 430/2.
pravnomočen sklep – objava na AJPES – stranka postopka – procesna legitimacija
Pravnomočnost sklepa pomeni, da se sklep ne more več izpodbijati s pritožbo. Kot je že ugotovilo pritožbeno sodišče v 6. odstavku, je bil sklep objavljen na spletnih straneh AJPES 15. 12. 2011. Vročitev sklepa subjektu vpisa se šteje za opravljeno 23. 12. 2011. Rok za pritožbo se mu je iztekel 03. 12. 2012. Ker pritožbe do tega dne ni vložil, je postal sklep pravnomočen 04. 12. 2012. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje imelo podlage za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Na podlagi te ugotovitve pa je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju nedovoljene pritožbe iz sodnega registra izbrisane gospodarske družbe.
Procesna dejanja in osebne okoliščine upnika, ki je že dvakrat zapored kupil dolžnikovi nepremičnini na javni dražbi, ne da bi nato položil kupnino zanju, ob tem pa mu kot upniku nikoli ni bilo treba plačati varščine za pristop na dražbeni narok, kažejo na ravnanje v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, obenem pa tudi na namerno in neupravičeno preprečevanje zaključka izvršilnega postopka.
Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca.