ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 154, 154/2, 156, 156/1.
stroški postopka – zamudne obresti od stroškov – pravočasnost zahteve za povrnitev zamudnih obresti od stroškov – naključje, ki se je primerilo upniku
Samo zato, ker upnik v predlogu za izvršbo zakonskih zamudnih obresti od nadaljnjih izvršilnih stroškov ni zahteval, še ne more biti prekludiran v svoji pravici do priznanja zakonskih zamudnih obresti od stroškov, ki jih priglaša v nadaljnjih vlogah v postopku.
Nečakinji zapustnice ne pripada pravica do nujnega deleža na podlagi vstopne pravice po umrlem očetu – bratu zapustnice, saj je po stališču pravne teorije v primeru uporabe instituta vstopne pravice nujni dedič lahko zgolj oseba, ki jih ZD v 25. členu priznava to lastnost.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 271, 271/1-1, 272. ZPP člen 360, 360/1.
pogodba o prodaji in nakupu električne energije – izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika – asignacija – zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika
V obravnavanem primeru se je sodišče prve stopnje ukvarjalo z vprašanjem, ali obstojijo domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje iz 272. čl. ZFPPIPP, ni pa presojalo, ali je zaradi izvedenih plačil računov za električno energijo s spornimi asignacijami prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.
ugovor krajevne pristojnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je tožena stranka vložila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno, da bo o zahtevku odločalo sodišče v pravdnem postopku in sicer Okrajno sodišče v Domžalah, je prepozen.
neupravičena pridobitev – kdaj se ne more zahtevati vrnitev – izognitev sili – spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi
Prikrajšanec je upravičen zahtevati povračilo tudi, kadar ve, da dolg ne obstoji, toda kljub temu plača (prikrajšanja torej ne želi), ker je v neugodnem položaju, zaradi katerega bi ga lahko ob neplačilu zadele kakšne posledice in ki se mu razen s plačilom težko izogne.
sklep o prenehanju delovnega razmerja - vojak - varnostni zadržek - pravica do obrambe - ugovor
Glede na to, da je tožena stranka v sklepu o prenehanju delovnega razmerja obrazložila vsebino varnostnega zadržka, je bila tožniku v ugovornem postopku zagotovljena možnost obrambe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - vročitev odpovedi - fikcija vročitve
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, je bistveno, da je odpoved podana znotraj 30-dnevnega roka, ki začne teči od trenutka, ko se delodajalec seznani z razlogom za odpoved (s kršitvijo obveznosti iz delovnega razmerja). Vročena je lahko tudi po izteku tega roka, kot v konkretnem primeru, ko vročevalec delavca ni našel na naslovu njegovega prebivališča, tako da mu je obvestilo o tem, kje je pisanje in o roku za dvig pisanja, pustil v hišnem predalčniku. Odpoved se je nato štela za vročeno po 15-dneh.
Fotokopija pooblastila stečajnega upravitelja tožene stranke odvetniku, na kateri se nahaja originalen žig odvetnika in njegov podpis, ni pooblastilo, ki mora biti predloženo v originalu. Iz tega razloga se pritožba s takšnimi pooblastilom (fotokopijo pooblastila) kot nepopolna zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Zapis tožnice v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca), da prosi za sporazumno takojšnjo razrešitev, ne pomeni, da predlaga sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi (ampak le eventualno za skrajšanje odpovednega roka). Ker stranki po odpovedi (delavca) nista sklenili sporazuma o skrajšanju odpovednega roka za ustrezno odpravnino, ki bi jo prejela tožnica, je tožnica upravičena do odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0072366
OZ člen 12, 82, 82/1, 627, 649, 1016, 1016/2, 1017, 1017/1, 1019, 1019/4, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. ZPP člen 8, 287, 287/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 119. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 10, 10/3, 11, 11/3, 12, 12/1.
ugotavljanje pogodbenih obveznosti - razlaga pogodbe - poroštvena pogodba - pogojno poroštvo - neizvedena dela - manjvrednost izvedenih del - pogodbena kazen - uzance - dokazna ocena - pravica do pritožbe - pravni interes za pritožbo
Investitorja sta se tožeči stranki zavezala, da bosta v kolikor G. (v tem postopku tretjetožena stranka, v Dogovoru pa opredeljena kot naročnik) ne bo plačal izvajalcu (tožeči stranki) zapadlih obveznosti po potrjenih situacijah, izdanih po pogodbi št. 420/07 -G z dne 07. 08. 2007, namesto naročnika poravnala dolg po potrjenih zapadlih situacijah. Navedena izjava investitorjev tožeči stranki ima vse sestavine poroštvene pogodbe iz 1012. člena OZ, ne glede na to, kako je taka vsebina poimenovana. Navedeno poroštvo v dogovoru pa je bilo vezano na potrditev obveznosti tretjetožene stranke iz zapadlih situacij. Gre torej za pogojno poroštvo po drugem odstavku 1016. člena OZ.
Sodišče ni dolžno izvajati prav vseh predlaganih dokazov za ugotavljanje določenega pravno relevantnega dejstva. Kadar na podlagi že izvedenih dokazov sodišče s stopnjo gotovosti ugotovi določeno pravno relevantno dejstvo, se izkaže dokazovanje o neobstoju tega dejstva nepotrebno obremenjevanje postopka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela - dokazovanje - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Tožena stranka je dokazala, da je šlo v času sklenitve zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas za povečan obseg dela. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek, da se ta pogodba o zaposlitvi šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, neutemeljen.
Pri tožnici gre za dve telesni okvari, pri čemer znaša vsaka 40 %. V tem primeru se skupen odstotek telesne okvare ne določi, tako da se odstotka seštejeta, ampak se odstotek prve telesne okvare v višini 40 % poveča za 10 %. Skupni odstotek telesne okvare pri tožnici znaša 50 %.
izvršilni stroški – potrebni stroški – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – rubež premičnin
Ker je izvršilno sodišče, skladno z upnikovim predlogom za izvršbo, dovolilo izvršbo za poplačilo denarne terjatve z več sredstvi in predmeti izvršbe, je bil rubež premičnin, ki ga je poskusil opraviti izvršitelj še pred celotnim poplačilom upnikove terjatve, upravičen. Stroške izvršitelja je zato upniku dolžan povrniti dolžnik, saj so bili ti stroški za izvršbo potrebni.
ZPP člen 277, 278, 278/1, 318, 339, 339/1, 339/1-7.
zamudna sodba - delna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - bistvena kršitev določb postopka - terjatev iz delovnega razmerja
Dejstvo, da je toženec v odgovoru na tožbo za določene tožbene zahtevke navedel, da niso bili plačani iz razloga, ker ni bilo denarja, oz. da je zahtevek utemeljen do določene višine, ne daje podlage za izdajo zamudne sodbe, temveč eventualno za izdajo delne sodbe na podlagi pripoznave, vendar bi bilo tudi pred tem potrebno s tožencem razčistiti, glede na laične vloge, ali dejansko pripoznava tožbene zahtevke v določenih delih. Nikakor pa ni mogoče v primeru, ko je toženec odgovoril na tožbo, čeprav z laično vlogo, izdati delne zamudne sodbe.
Ob upoštevanju ustavne odločbe opr. št. Up-63/03, iz katere izhaja, da se delavec pravici do odpravnine ne more odpovedati, ker mu zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in pomeni odmeno za njegovo dotedanje delo pri delodajalcu, se delavec ne more odpovedati niti pravici do izplačila (prejema) odpravnine.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4.
zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec ima v primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela. Kaj pomeni izraz „ob poteku poskusnega dela“, je stvar sodne razlage. Ravnanje tožene stranke v konkretnem primeru, ko je tožnici vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 13 dni pred potekom poskusnega dela in ji delovno razmerje zaključila z dnem poteka poskusnega dela, je zakonito.
Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela delavcu ni treba zagotoviti zagovora, saj to ni zakonski pogoj za zakonitost odpovedi. Neuspešno opravljeno poskusno delo ni krivdni razlog za odpoved, delodajalec mora le dokazati, da delavec ni izpolnil pričakovanj, delavcu pa ni potrebno zagotoviti še zagovora pred odpovedjo.
starostna pokojnina - pogoj za pridobitev pravice - prenehanje zavarovanja
Četudi zavarovancu preneha zavarovanje, se mu starostna pokojnina ne more pričeti izplačevati, če ne izpolnjuje pogojev, ki so za pridobitev pravice do starostne pokojnine določeni v ZPIZ-1 (pokojninska doba, starost).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 430, 430/2, 439, 439/2. ZSReg člen 15.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, ko je predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti zavrglo. Ker v postopkih za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, je pravilna tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za presojo utemeljenosti izdaje sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra je pomembno le, ali je prvostopenjsko sodišče ta sklep sprejelo po preteku roka za pritožbo zoper pravilno vročen sklep o ugotovitvi, da za izbris obstajajo zakonski pogoji, torej po pravnomočnosti tega sklepa.