odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – predlog za odložitev – zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih
Storilec mora sodišču hkrati s predlogom za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po ZVoz in ne kakšno drugo zdravniško spričevalo (torej tudi ne zdravniško spričevalo izdano na podlagi napotnice delodajalca za predhodni preventivni zdravstveni pregled). O predlogu za odložitev odloča sodišče prve stopnje, zato ni mogoče upoštevati zdravniškega spričevala pridobljenega tekom pritožbenega postopka.
Tožnik je delno umaknil tožbo po tem, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka. Glede na to ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe sicer navedlo, kateri materialni predpisi so podlaga za odločitev, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus, saj ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Ker teh dejstev sodišče ni navedlo, izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
OZ člen 619, 625, 625/3, 648, 649. ZGO-1 člen 35, 84.
gradbena pogodba – dodatna dela – neizvršena gradnja – napake v projektni dokumentaciji – odstop naročnika od pogodbe – javni razpis
Tožeča stranka po razpisu ni bila dolžna predložiti projekta za izvedbo del, temveč projekt izvedenih del. Slednji predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Zgolj okoliščina, da se je izvajalec z razpisno dokumentacijo seznanil pred podpisom pogodbe, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da predloži ustrezno projektno dokumentacijo.
Samo nabavo materiala je mogoče šteti za delno že izvršeno delo samo takrat, kadar gre za takšen (delni) izdelek, ki ga drugje ne bi bilo možno uporabiti, oziroma bi bila možnost uporabe drugje zelo otežkočena.
OZ člen 336, 336/1, 349, 349/1, 496, 496/1, 496/2.
zastaranje – začetek teka zastaranja - gospodarska pogodba – prodajna pogodba
Zastaranje teče posebej za vsako dobavo blaga; teči pa začne prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere z zakonom ni določeno kaj drugega.
plačilo stroškov postopka – zavrnitev soglasja k plačilu stroškov postopka – pritožba stečajnega upravitelja - legitimacija stečajnega upravitelja za pritožbo
V postopkih zaradi insolventnosti ima pravico vložiti pritožbo proti sklepu, ki ga izda sodišče v tem postopku, vsaka stranka postopka. Upravitelj (ki ni stranka postopka zaradi insolventnosti, temveč procesni organ sodišča) ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon ne daje izrecne procesne legitimacije upravitelju za izpodbijanje sklepa, s katerim sodišče izda ali zavrne soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka. To pa pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper tovrsten sklep sodišča.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neenakomerno razporejen delovni čas - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost kasnejše odpovedi nima (samo po sebi) nobenih pravnih posledic, ampak je le predpostavka za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zato posebno sodno varstvo zoper takšno opozorilo ni predvideno in se tožba v tem delu zavrže.
Tožnik je imel v pogodbi o zaposlitvi določeno, da delo opravlja v neenakomerno razporejenem delovnem času. Poleg tega bi moral upoštevati tedenske plane dela tožene stranke. Okoliščina, da je spornega dne na delo prišel prej, kot je bilo predvideno s tedenskim planom, ne pomeni, da je lahko odšel domov, potem ko se je nabralo število ur dela, predvidenih v planu. Takšen predčasni odhod z dela predstavlja kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067870
OZ člen 174, 179. ZPP člen 216.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – zlom zunanje grče zgornjega dela desne goleni – zlom srednje prsnice četrtega prsta desnica – zvin vratne hrbtenice – udarnina hrbta – udarnina desnega kolka – prerezani iztegovalec prstanca desnice – telesne bolečine – tuja pomoč – pomoč drugega - prosti preudarek
Oškodovanec ima pravico do odškodnine za tujo pomoč, ne glede na to, kdo mu jo nudi in tudi če zanjo ni plačal. Potrebo po tuji pomoči je potrdil izvedenec, ki je objektivno, glede na tožnikovo zdravstveno stanje po prihodu z bolnišničnega zdravljenja, ocenil, koliko časa in pri katerih opravilih je tožnik potreboval tujo pomoč. Sodišče druge stopnje po prostem preudarku ocenjuje, da je primerna odškodnina iz tega naslova 5,00 EUR na uro.
Ker delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, ki je tožnik v konkretnem primeru ni podal, je sodišče prve stopnje (ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP) utemeljeno zaključilo, da je tožba sklepčna in izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neupravičeno odtegnjenih zneskov plače ugodilo.
arbitražni sporazum – bistvene sestavine – ugovor sodne nepristojnosti
Sporazum strank mora predvideti obvezno naravo odločbe arbitražne komisije, sicer ga ni mogoče šteti za arbitražni sporazum. Ker je ravno volja strank o tem, da za reševanje medsebojnih sporov izključita sodno pristojnost, bistvena sestavina arbitražnega sporazuma, je ocena sodišča prve stopnje, da sporazum strank nima značilnosti arbitraže v smislu njenega bistva, ker za spore „pri izvajanju te pogodbe“ napotuje na sodno pristojnost, pravilna.
Sestopanje z 0,5 m višine v primerni delovni obutvi z gumijastim podplatom in na mokro površino, ki delavca ni presenetila, ampak je zanjo vedel, ne predstavlja nevarne dejavnosti. Objektivna odgovornost je le izjema od splošnega pravila in ni bila uzakonjena zaradi običajnih nevarnosti in tveganj, ki jim je človek izpostavljen v vsakdanjem življenju ali pri delu, temveč zaradi stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati in nevarnosti nastanka škode ni mogoče povsem preprečiti.
Iz ugotovitev sodbe izhaja, da se je bilo mokroti na tleh mogoče izogniti že z uporabo posode, kamor bi po izpustu odtekla voda. Da se je bilo z drugačno organizacijo delovnega procesa mogoče izogniti nevarnosti zdrsa na mokrih tleh, pa je zatrjeval tudi tožnik. Obe okoliščini izključujeta potrebo po vzpostavitvi objektivne odgovornosti v obravnavanem primeru. Ker pa je tožnik imel na razpolago delovno pripravo, z uporabo katere bi se lahko izognil mokroti na tleh (in posledičnemu zdrsu), bi bilo dokazovanje njegovih trditev o potrebi po drugačni organizaciji delovnega procesa odveč.
predlog za izdajo popravnega sklepa - poprava napak - dopolnitev z manjkajočimi podatki
V obravnavanem primeru ni bilo podlage za izdajo popravnega sklepa po 328. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD, ki je v tem primeru relevantno materialno pravo. Sodišče ni popravljalo napak v številkah, pač pa sklep o dedovanju dopolnilo z manjkajočim identifikacijskim znakom nepremičnine, ki se je po izdaji sklepa o dedovanju celo spremenil in poočitil v zemljiški knjigi. Nepopolnih ali napačnih navedb strank in posledično povzetka teh napačnih oziroma pomanjkljivih navedb o parcelnih številkah v sodnih odločbah pa ni mogoče odpravljati s popravnimi sklepi. To velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, ker nepremičnina, ki naj bi bila predmet dedovanja, niti nima več istega identifikacijskega znaka kot ob izdaji sklepa o dedovanju.
nadomestilo za čas brezposelnosti - vrnitev preplačila
Tožeča stranka ne more zahtevati vrnitve tistega, kar je tožniku izplačala v okviru reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, s sklicevanjem na določbe ZZZPB, češ da tožencu tega ni bila dolžna izplačati (gre za zneske nadomestila za čas brezposelnosti, ki jih je toženec prejemal od Zavoda RS za zaposlovanje, nato pa mu je iste zneske izplačala še tožeča stranka). Kot delodajalec bi tožeča stranka morala poznati predpise (določbe ZZZPB) in tožencu zneskov, do katerih po zakonu ni bil upravičen, ne bi smela izplačati (oziroma glede teh zneskov ne bi smela skleniti dogovora, da mu jih bo izplačala). Če pa jih je izplačala (in si ni pridržala pravice zahtevati nazaj oziroma jih ni plačala, da bi se izognila sili), ne more zahtevati njihove vrnitve.
ZDR člen 42, 126, 130, 131, 137, 166. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50. Direktiva 2003/88/ES člen 7.
nadomestilo plače - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - odpravnina - odpoved pravici
Dejstva, da tožnik v času trajanja delovnega razmerja ni uveljavljal povračila stroškov prevoza na delo in z dela, ni mogoče šteti v njegovo škodo pri presoji tožbenega zahtevka iz tega naslova.
Če tožnik v času od vročitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga do prenehanja delovnega razmerja ni mogel v celoti izrabiti preostalega letnega dopusta, je za ta del upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust.
ZŠtip člen 40, 40/6, 47, 47/2, 48, 48/1. ZUP člen 106, 106/2.
vrnitev v prejšnje stanje - Zoisova štipendija
S tem, ko je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, odločil drugostopenjski organ, je bila kršena določba drugega odstavka 106. člena ZUP (da o predlogu odloča tisti organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje), ki ga sodišče v postopku obravnava kot materialno pravo. Zaradi kršitve materialnega prava pa je bila odločitev tožene stranke, da se tožnici ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje, nepravilna in nezakonita
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanj - rok za vložitev tožbe
Dokazno breme, da je obvestilo o prenehanju delovnega razmerja vročeno in kdaj, je na delodajalcu. Šele od dne, ko se ugotovi, da je obvestilo (pravilno) vročeno, lahko začne teči rok za sodno varstvo v zvezi s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabi ureditev, ki velja za fizične osebe, in se - če gre za vročanje po pošti - pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja. Ker v obravnavani zadevi pisanje (tožba s pozivom na odgovor) ni bilo vročeno toženi stranki na opisani način, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo nezakonito izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni s 318. členom ZPP.
sodba na podlagi stanja spisa - nepristop na narok
Ker sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi izdalo sodbo na podlagi stanja v spisu, obenem pa tudi ne gre za situacijo, da bi na narok pristopila ena od strank in izdajo take sodbe zahtevala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo po določbi 4. odstavka 282. člena ZPP ter štelo, da je nastopila domneva o umiku tožbe.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - študentsko delo - vmesna sodba - dokazovanje - sodni izvedenec
Pri toženi stranki so običajno dostavljali malto v višje nadstropje z uporabo žerjava. Spornega dne pa je prišlo do spremembe organiziranja dela, saj je žerjavist predčasno odšel z dela. Delo so zato opravljali študentje, med drugim tudi tožnik, ki mu je spodrsnilo, zaradi česar je padel in mu je samokolnica stisnila mezinec leve roke. Študentsko delo že samo po sebi pomeni, da ne gre za kvalificirane delavce, ki bi povsem obvladali delo na gradbišču, zato bi morala tožena stranka tožniku posebej odrediti način dostave malte v nadstropje in tudi nadzorovati njegovo delo. Ker tega ni storila, za škodo, ki jo je tožnik utrpel, krivdno odgovarja.