Potreb otroka se ne more ugotavljati po računski operaciji (niso matematičen pojem), saj gre pri določanju preživnine za vrednotenje vrste in višine potreb otroka, ki so prilagojene zmožnostim staršev, zaradi česar je končna višina ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena (možnost prostega preudarka sodišču daje tudi 216. člen ZPP).
Tožbeni zahtevek predkupnega upravičenca na ničnost iz naslova kršitve prednostnega upravičenja in kršitve moralnih norm, ni utemeljen, saj tudi z zatrjevano tožbeno podlago, ne zasleduje razveljavitve kupne pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066623
EKČP člen 10. URS člen 15, 15/3, 39. OZ člen 131, 179. KZ-1 člen 158, 158/3.
povrnitev nepremoženjske škode - svoboda izražanja in umetniškega ustvarjanja - svoboda govora - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - izjava v medijih - kolizija ustavnih pravic - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev - žaljivost - namen zaničevanja - satira - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - pravična denarna odškodnina - namen odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Četudi je toženec „po poklicu“ satirik, ni mogoče sprejeti teze, da je vse, karkoli, kjerkoli, komurkoli reče, satira. Toženčevo javno izražanje zunaj njegove satirične svobode je predmet enake presoje, kot izjave vsakega drugega posameznika. Če je satira do neke mere privilegirana oblika umetniškega izražanja (saj implicira ostre, zbadljive, posmehljive, izkrivljene, karikirane opise realnega življenja), toženec kot satirik ni privilegirana oseba.
Izven satiričnega konteksta so toženčeve eksplicitne izjave o tožniku – da je „turbo anus“, homo erectus, človek brez časti, dostojanstva, brez znanja in sposobnosti, žaljive.
pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku – obseg pooblastila prokurista
Sodišče prve stopnje bi moralo glede na različno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS o obsegu pooblastila prokurista, na katero utemeljeno opozarja pritožba, postopati po členu 108 ZPP.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
Res je, da dokazi služijo ugotavljanju s strani strank navajanih dejstev in da dokaz ne more nadomestiti nezatrjevanega dejstva. Vendar to načelo ne pomeni, kot zmotno in formalistično zatrjuje pritožba, da bi morala stranka izrecno navesti prav vsak podatek v zvezi s svojim zahtevkom, ker bi to nedvoumno vodilo do nepregledno obširnih navedb strank in do brezpredmetnega ponavljanja vseh ugotovitev, ki izhajajo iz izvedenih dokazov. Bistveno je, da stranka svoj zahtevek predstavi v temeljih, podrobneje pa še, v kolikor nasprotna stranka temu zahtevku oporeka, in to v izrecno (opredeljeno) oporekanem delu.
Tožniki so upravičeni do povrnitve stroškov za izdelavo obračuna razlike v plači, ki jo vtožujejo, saj gre za izdatek, ki je nastal med postopkom oziroma zaradi postopka, ker so bili podatki v tem obračunu potrebni za oblikovanje tožbenega zahtevka. Na takšno odločitev ne vpliva dejstvo, da je bil kasneje v sodnem postopku izveden tudi dokaz s sodnimi izvedencem finančne stroke, ki je ugotovil minimalna odstopanja v prvotnem obračunu.
nasprotna tožba – umik – odgovor na nasprotno tožbo – zamudna sodba – pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor
Res je, da v primeru, če tožena stranka v roku iz prvega odstavka 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo (nasprotno tožbo), lahko pride do izdaje zamudne sodbe, vendar le, če so izpolnjeni pogoji za izdajo. Eden od pogojev je tudi pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor toženi stranki, z opozorilom na posledico, da bo sodišče v primeru, če nanjo v predpisanem roku ne bo odgovorila, izdalo zamudno sodbo. V kolikor stranka takšnega opozorila ne prejme, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni. Glede na navedeno niso utemeljene navedbe pritožnika, da je odgovor na tožbo vložil zaradi bojazni pred izdajo zamudne sodbe, saj mu potrebno opozorilo s strani sodišča prve stopnje ni bilo dano.
Sodišče sklep o domiku izda šele, ko ponudnik pridobi z zakonom predpisano odobritev prodaje. Določilo sedmega odstavka 179. člena ZIZ je potrebno interpretirati tako, da mora biti odobritev pravnega posla dokončna.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Ker se obseg dela na delovnem mestu natakar-točaj, za katerega je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ni bistveno spremenil (povečal), ampak je tožnica nadomestila drugo delavko po tem, ko ji je prenehalo delovno razmerje, je pravilen zaključek, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena zakonito (iz razloga začasno povečanega obsega dela) in da se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062795
OZ člen 147, 147/1. ZPP člen 318, 318/3.
vrnitev v prejšnje stanje – odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec – nesklepčnost tožbenega zahtevka – neodpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba
Toženi stranki v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje sploh nista določno zatrdili, da je žena drugega toženca (s katero naj bi bil drugi toženec trenutno v postopku neprijetne razveze), pošto prevzela in je nikoli izročila ne prvemu ne drugemu tožencu. Iz trditvene podlage predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja le, da tožena stranka dopušča možnost, da je do tega prišlo. Predvidevanje drugega toženca in s tem povezan dokazni predlog za njegovo zaslišanje pa ne zadostuje za izpodbitje domneve o resničnosti vročilnice kot javne listine.
Ni res, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da je tožba nesklepčna, tožečo stranko pozvati, da jo ustrezno dopolni ali popravi. Navedena dolžnost sodišča res izhaja iz tretjega odstavka 318. člena ZPP, vendar pritožba prezre četrti odstavek istega člena, po katerem sodišču ni treba določiti roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
Ker je sodišče pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe presojalo verjetnost obstoja terjatve iz naslova varstva posesti, tožnika pa v resnici uveljavljata zahtevek za ugotovitev služnosti ter hkrati negatorni zahtevek za varstvo te pravice, je podana bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
ZIZ člen 15, 38,38/6, 65, 65/2, 65/5. ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 154, 154/1, 160. ZOdvT člen 3, 3/1, 12, 27, 27/1.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – stroški ugovora tretjega – vrednost spornega predmeta – odmera stroškov postopka
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora.
V primeru, ko upnik poleg glavnice terja tudi zakonske zamudne obresti in stroške, je kot vrednost spornega predmeta za pravilno odmero stroškov postopka treba vzeti samo vrednost glavnega zahtevka.
napotitev na pravdo - upravitelj zapuščine - zunajzakonski partner pokojnika
Smisel izenačitve posledic pravnih položajev zakoncev in zunajzakonskih partnerjev je v varstvu oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da tega zaradi svojega prepričanja nista formalizirali. Pravilna je zato zadržanost pri odločanju o obstoju zunajzakonske skupnosti oseb v zrelem starostnem obdobju, ki sta pred tem že živeli vsaka v svoji zakonski zvezi in ustvarili družini.