ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0072439
ZIZ člen 46, 46/3, 71, 71/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-3. OZ člen 247, 247/1, 247/2.
zavarovanje nedenarne terjatve – vrste začasnih odredb – namen zavarovanja z začasno odredbo – prepoved vložiti izvršilni predlog – neposredno izvršljiv notarski zapis – pogodbena kazen – predlog za položitev varščine
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku. Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžniku ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži izvršilni predlog na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
ZGO-1 člen 54, 54/4, 56. SPZ člen 8, 67, 256. ZNP člen 112, 117.
ureditev razmerij med solastniki – nadomestitev soglasja za legalizacijo gradnje
V konkretnem primeru gre pri nadomestitvi soglasja k legalizaciji prizidka, za posel v zvezi z rednim upravljanjem, za posel, ki je potreben za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Šele z legalizacijo (če bo uspešna) bo zgradba v celoti sposobna za obratovanje in torej za doseganje njenega namena.
Ugotovitev vseh okoliščin, tudi tistih, ki ne govorijo v prid sprejeti odločitvi, je pogoj za razumno in preverljivo odločitev. Dokazna ocena je racionalno sprejemljiva le, če je upoštevan uspeh celotnega postopka.
V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sicer do višine vrednosti podedovanega premoženja. Sodišče sicer lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oziroma nepriznanje terjatve s strani dedičev, vendar v primeru spornih terjatev ne razčiščuje njihovega obstoja, ampak jih morajo proti sodedičem upniki uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
OZ člen 82, 311, 395, 405, 1012, 1019, 1022, 1022/1, 1034.
razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – zapadlost v pobot uveljavljane terjatve
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - mobbing - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Dejstvo, da je tožnik toženi stranki očital, da je nad njim izvajala mobbing, in da je podal prijavo na Inšpektorat RS za delo, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere toženi stranki tožnika pred izredno odpovedjo ne bi bilo treba vabiti na zagovor.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0068661
ZIZ člen 272. ZASP člen 80, 80/1, 80/2.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – verjetnost obstoja terjatve – prepoved uporabe avtorskega dela – pogodba o avtorskem delu – obličnost – pisna oblika – forma ad probationis
Pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, morajo biti sicer sklenjeni v pisni obliki. Gre za formo, določeno ad probationis, saj se sicer sporne ali nejasne določbe posla razlagajo v korist avtorja. Kršitev načela obličnosti zato ne pomeni, da je razmerje nično, neveljavno oziroma brez učinka.
stečajni postopek – vpliv na izvršilni postopek – ločitvena pravica pridobljena v postopku zavarovanja – izvršba na podlagi verodostojne listine – ustavitev postopka
Pritožnik zmotno meni, da na usodo predmetnega izvršilnega postopka vpliva morebitna pridobitev ločitvenih pravic v postopku zavarovanja denarne terjatve. Gre za ločena postopka, med katerima je bistvena razlika v tem, da v postopku zavarovanja denarne terjatve upnik ne more biti poplačan, saj še ne razpolaga z izvršilnim naslovom. V obravnavani izvršilni zadevi bi lahko upnik pridobil ločitveno pravico le na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi verodostojne listine.
Namen odprave napake je doseči, da bo prodana nepremičnina v vsem ustrezala tisti, ki se jo je prodajalec obvezal izročiti kupcu. Med strankama ni bilo sporno, da je mogoče napako odpraviti le z zamenjavo celotnega parketa. Tožena stranka je sicer znotraj dvomesečnega roka sporočila tožnici, kako namerava odpraviti napako, a ni ponudila zamenjave celotnega parketa, temveč zgolj zamenjavo parketa na mestih koncentriranih pojavov črnih luknjic v tlorisni obliki črke V. Takšne njene ponudbe ni mogoče šteti za primerno in jo je tožnica upravičeno zavrnila.
Znižanje kupnine praviloma ustreza stroškom, ki so potrebni, da se napaka odpravi.
ZDR člen 73, 109, 204, 204/3. OZ člen 131. ZFPPIPP člen 28, 29. ZGD-1 člen 8.
terjatev iz delovnega razmerja - sprememba delodajalca - stečaj delodajalca - vrnitev na delo - odškodninska odgovornost - spregled pravne osebnosti
Tožba, s katero tožnica od prejšnjega delodajalca (delodajalca prenosnika) zahteva, da jo po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečajnega postopka nad novim delodajalcem (delodajalcem prevzemnikom) prevzame nazaj na delo, se kot prepozna zavrže, saj je bila vložena več kot 30 dni po prenehanju delovnega razmerja tožnice.
Čeprav je bila novela ZIZ sprejeta z namenom zmanjšanja pavšalnih ugovorov zoper sklep o izvršbi, zagotavljanja večje učinkovitosti izvršbe, povečanje plačilne discipline in prispevka k izboljšanju poslovnega okolja, pa vendarle ni mogoče zaključiti, da javna korist zahteva in opravičuje uporabo novele za nazaj, upoštevaje pri tem vidik pravne varnosti, materialne pravičnosti in uravnoteženosti interesov.
V kolikor je v prijavi terjatve poleg štampiljke družbe (upnika) podpis, se šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Le v kolikor se sodišču porodi utemeljen dvom o tem, ali gre res za podpis zakonitega zastopnika, pošlje prijavo terjatve v dopolnitev.
ZIZ člen 15, 24, 24/4, 44, 44/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
smrt dolžnika – prekinitev postopka – pooblaščenec dolžnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – nepravnomočen sklep o izvršbi – faza odločanja o ugovoru – nadaljevanje postopa
Če je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, pokojna dolžnica pa ima pooblaščenko, (še) ni podlage za prekinitev postopka in ga je treba nadaljevati ter odločiti o ugovoru. Če bo kondemnatorni del sklepa o izvršbi postal pravnomočen, pa se bo postopek oprave izvršbe lahko nadaljeval le pod pogoji za prehod obveznosti na novega dolžnika v skladu s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
pravica dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov - vsebina pogodbenih obveznosti
Upravitelj v času vložitve predloga za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice očitno ni bil seznanjen z vsemi dogovori stečajnega dolžnika z upnikom E, ki so bili sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka.
Zgolj možnost vračila DDV v primeru odstopa od pogodbe, dejstvo, da hipoteka na nepremičninah, ki so bile predmet kupoprodajne pogodbe, ni izbrisana, ter trditve, da je kupnina v višini 13,000.000,00 EUR prenizka, niso zadosten argument za drugačno odločitev, saj je pri tej potrebno upoštevati prav vsa dejstva in okoliščine, ki so del kompleksnih razmerij med dolžnikom in njegovimi pogodbenimi partnerji ter iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.
V naravi materialne pravice je, da se ji je mogoče odpovedati, zato se avtor uveljavljanju materialne avtorske pravice lahko odpove. V primeru odpovedi organizacija, ki ji je poverjeno kolektivno upravljanje avtorskih pravic, ni upravičena pobirati nadomestila za uporabo avtorskega dela. Trditev, da se je avtor uveljavljanju avtorske pravice odpovedal, mora dokazati stranka, ki odpoved zatrjuje.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 118. KZ-1 člen 150, 160.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev tajnosti občil - nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno očita, da je direktorju trdila, da jo nizkotno šikanira in da nizkotno zlorablja svoj položaj, ker te trditve izvirajo iz sporočila, ki ga je tožnica naslovila na svojo neposredno nadrejeno, direktor (njegova tajnica) pa se je z njim seznanil na nedovoljen način, s kršitvijo tajnosti občil (s pregledom pošte). Delodajalec ima sicer pravico od delavca zahtevati, da vestno in strokovno opravlja delo, vendar ima tudi delavec ob tem pravico do takšnega delovnega okolja, v katerem bo lahko profesionalno opravljal svoje delovne obveznosti.