Druga toženka pravilno smiselno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo v tem primeru uporabiti določbo 215. člena ZPP, ki določa, da če sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi abstraktno dokazno breme, namreč prevali konkretno procesno breme na drugo stranko, ki se bo trudila z nasprotnim dokazom ovreči aktualen dokazni uspeh glavnega dokaza. Če ji to uspe, se žogica konkretnega procesnega dokaznega bremena vrne stranki, ki nosi abstraktno dokazno breme. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta toženki glede na oceno izvedenke, da je bila oprema in nega otroka ustrezna, in ob oceni sodišča prve stopnje, da pri neposredni negi medicinske sestre ni prišlo do poškodbe, bi bil pravilen nadaljnji sklep, da sta procesno dokazno breme prenesli nazaj na tožnike. Zato je pravilna odločitev, da dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe, ne gre v škodo toženkama, ampak tožnikom. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki niso uspeli dokazati, da je poslabšanje zdravja prve tožnice posledica nepravilnega (nestrokovnega) ravnanja osebja prve toženke.
ZDR člen 130, 130/1. ZPP člen 311, 311/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 50, 50/2.
povračilo stroškov prehrane med delom – dietna prehrana – bodoče terjatve
Tožnica je upravičena do povračila stroškov prehrane med delom, saj je dokazala, da ima zdravstvene težave, o katerih je toženo stranko obvestila in da zanjo ustrezna dietna prehrana ni zagotovljena.
Tožbeni zahtevek pa ni utemeljen v delu, v katerem se nanaša na bodoče, še ne zapadlo povračilo stroškov prehrane. Sodišče lahko naloži toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.
odškodnina - poškodba pri delu - nepremoženjska škoda - skaženost
Kljub ugotovitvi sodnega izvedenca, da je po škodnem dogodku ostala brazgotina, ki predstavlja le estetski defekt, je tožnica upravičena do denarne odškodnine zaradi skaženosti v višini 500,00 EUR. Takšna odškodnina je glede na ugotovljeno dejansko stanje (brazgotina sicer z medicinskega vidika ne predstavlja skaženosti, vendar tožnico moti in vpliva na njeno duševno ravnovesje) ustrezna tako po objektivnih (glede na spremembo zunanjosti, opaznost, obseg, možnosti zakrivanja skaženosti, spol in starost oškodovanca) kot po subjektivnih merilih (glede na vpliv objektivnih dejstev, navedenih zgoraj, na psihično zdravje oškodovanca).
Zakonska zveza, ki temelji na svobodni odločitvi moškega in ženske o sklenitvi zakonske zveze se lahko razveže, če preneha le pri enem izmed zakoncev čustvena navezanost, vzajemno spoštovanje in razumevanje.
zaseg predmetov - odredba - ugovor - pravno sredstvo - pravica do pritožbe
Sodišče lahko na ugovor prizadetega odredi vrnitev zaseženega predmeta, če odvzem predmetov ni po zakonu obvezen. Tega ugovora ni mogoče šteti kot pravno sredstvo, temveč kot predlog. Zakon predvideva torej le sprejem pozitivne odločitve, v obliki odredbe, ne predvideva pa, da v primeru neutemeljenosti „ugovora“ sodišče ugovor s sklepom zavrne. Zato bi v slednjem primeru bilo pravilno, če bi sodišče prizadetemu poslalo obvestilo ali dopis, da „ugovoru“ sodišče ne bo ugodilo. Če kljub temu to stori v obliki sklepa, ima takšen sklep naravo dopisa, zoper dopise in obvestila sodišča pa ni dopustna pritožba.
Nenazadnje gre pri zasegu predmetov za začasen ukrep, ki velja do izdaje sodbe o prekršku, s katero sodišče odloči tudi o odvzemu predmetov. Zoper odločitev o odvzemu predmetov pa se lahko poleg obdolženca in predlagatelja postopka pritoži tudi prizadeti lastnik (čl. 150/4 ZP-1). Prav tako je zaseg predmetov nujen ukrep in bi odločanje o zavrnitvi ugovora prizadetega s sklepom in dopustitvijo pritožbe, po nepotrebnem podaljševalo postopek o prekršku, ki bi moral zaradi odrejenega zasega predmetov biti še hitrejši kot običajno.
razveza zakonske zveze - preživljanje zakonca po razvezi
Ob takšnih dejstvih je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima sredstev za življenje in nima možnosti za kakršnokoli pridobivanje dohodkov, zato so podani pogoji za prisojo preživnine iz 81. člena ZZZDR izpolnjeni.
protipravno ravnanje državnega organa - odškodninska odgovornost države - vzročna zveza - pravno priznana premoženjska škoda - zaslužek od dela na črno
V konkretnem primeru je s strani tožeče stranke uveljavljana premoženjska škoda tudi pravno priznana škoda, in sicer ne glede na to, da izgubljeni zaslužek (dobiček) nima zakonite podlage. Tudi izguba zaslužka od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javna dela - zagovor - pisna obdolžitev
Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je utemeljen, ker tožena stranka tožnika pred odpovedjo ni seznanila s svojimi očitki niti ga ni povabila na zagovor (in niso bile podane okoliščine, v primeru katerih delodajalcu zagovora ni potrebno omogočiti). Skladno z določbo 2. odstavka 83. člena ZDR bi namreč morala ravnati, četudi je šlo za pogodbo o zaposlitvi za opravljanje javnih del.
Predlog za obnovo postopka, ki ga vloži delavec (ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita) sam, je potrebno zavreči, saj gre za izredno pravno sredstvo, v katerem je obvezno zastopanje po odvetniku.
URS člen 50. ZSDP člen 65, 65/1, 72, 72/1, 73. ZDoh-1 člen 10. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov člen 25.
otroški dodatek – skupni dohodek družine – izplačilo nadomestil plač po pravnomočni sodbi – vrnitev preplačila
Nadomestila plač, ki so bila tožniku s strani delodajalca v letu 2005 izplačana na podlagi sodbe delovnega sodišča za nazaj (od leta 2002 do 2005), so vir dohodnine, zato se vštejejo med skupne dohodke družine v letu 2005 za ugotavljanje pogojev za dodelitev otroškega dodatka. Vrnitev preveč izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo zavodu, ker je bilo za nazaj vzpostavljeno delovno razmerje, na določitev dohodka družine ne vpliva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Razlog za odpoved je nastal tisti trenutek, ko je tožnica v letu 1994 predložila ponarejeno diplomo. Ker v tem času novi ZDR še ni veljal, ji tožena stranka zaradi opisane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ni zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 52, 52/1, 52/1-3, 54.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - začasno povečan obseg dela
Ker se je delovno razmerje tožnice podaljševalo nepretrgoma skoraj dvanajst let, ne gre za začasno povečan obseg dela, ampak za stalno in konstantno potrebo po delu in je tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, utemeljen.
ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. OZ člen 190, 190/3.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za redoljubnost, zaradi česar ga toženec pri izračunu pokojninske osnove utemeljeno ni upošteval.
Pravilna je opredelitev sodišča prve stopnje, da tožnikova bolezen ne predstavlja takšne nepremagljive ovire po čl. 383 ZOR, ki bi povzročila zadržanje stanovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine – utemeljenost dolžnikovega ugovora – prosta presoja dokazov
Stališču pritožbe, da bi moral v dokaz svojih trditev predložiti prodajno pogodbo, ni mogoče pritrditi. V našem pravnem sistemu velja načelo proste dokazne ocene.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedensko mnenje - pravica
Toženec ima načeloma prav, da ima stranka pravico sodelovati v postopku dokazovanja z izvedencem, kar zajema tudi pravico biti navzoč na ogledu, ki ga opravi izvedenec. Toda za presojo, ali je bila z opustitvijo vabljenja toženca na izvedenčev ogled kršena njegova pravica do izjave oziroma do sodelovanja v postopku, je pomembno, ali mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje dana možnost obravnavati izvedensko mnenje in z njim polemizirati. To možnost je toženec imel, saj mu je bilo pisno izvedensko mnenje vročeno in je nanj podal pisne pripombe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – retroaktivna uporaba zakona
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zaradi predložitve ponarejenega oz. neverodostojnega spričevala o pridobljeni strokovni izobrazbi, do česar je prišlo v letu 1996, ni zakonita, saj je ZDR začel veljati šele kasneje, to je 1. 1. 2003
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sistemizacija delovnih mest - javni zavod na področju kulture
Ker tožena stranka delovnega mesta, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas po določbi 46. člena ZUJIK (zaradi posebne narave dela na področju umetniške oziroma druge kulturne dejavnosti), ni določila s sistemizacijo, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito.
ZDR člen 130, 130. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 69, 69/3, 69, 69/3.
stroški prehrane - denarno povračilo - dieta
Tožena stranka je tožniku zagotovila ustrezno dietno prehrano, zaradi česar do povračila stroškov za prehrano ni upravičena.
ZOR člen 337, 337. ZPP člen 195, 199, 199/1, 343, 343/1, 195, 199, 199/1, 343, 343/1.
navadno sosporništvo - stranska intervencija - dopustnost pritožbe - pravni interes za pritožbo - predpravdno pobotanje
Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata zgolj po odločitvi tožnika, prvotoženec s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerja med tožnikom in drugotožencem. V to procesno razmerje bi lahko vstopil samo kot stranski intervenient.